AI in neodvisni film: supermoči za režiserje, tišina na setu

20. februar 2026
5 min branja
Neodvisni slovenski režiser sam v studiu ureja z AI ustvarjen filmski prizor

Neodvisni filmarji so se desetletja borili z istima sovražnikoma: časom in denarjem. Generativni video z umetno inteligenco obljublja, da bo oba končno premagal. Posnetki, ki so včasih zahtevali žerjave, ekipe in tedne post‑produkcije, nastanejo na prenosniku. A vsak nov kader, ki ga lahko ustvarite sami, je tudi en razlog manj, da pokličete snemalca, scenografa ali lučkarja. Vprašanje danes ni, ali AI spada v filmsko orodjarno, ampak kakšna kinematografija bo preživela, ko bo tam stalno doma.

1. Kaj se je zgodilo

Po poročanju TechCruncha je Google organiziral pettedenski program Flow Sessions, v katerem je deset neodvisnih avtorjev dobilo dostop do njegovih orodij z umetno inteligenco. S kombinacijo Geminija, generatorja slik Nano Banana Pro in sistema za video Veo so ustvarili kratke filme, ki so jih konec leta prikazali v newyorškem Soho House.

Režiserji so poudarili, da jim je AI omogočila posnetke in vizualne svetove, ki bi bili sicer za njihov proračun in roke nemogoči – od letečih likov v gozdu do psihedeličnih transformacij iz osebnih arhivov podob. Ključna ustvarjalna odločitev, od scenarija do montaže, je ostala v človeških rokah; AI je služila kot vmesna produkcijska plast, ne kot čarobno gumbalo na podlagi enega poziva.

TechCrunch hkrati izpostavlja napetost: ista orodja, ki demokratizirajo dostop do filmske izraznosti, ogrožajo tradicionalna delovna mesta, dvigujejo prah okoli avtorskih pravic in okoljskega odtisa ter stigmatizirajo avtorje, ki se jih sploh dotaknejo.

2. Zakaj je to pomembno

Neodvisni film vstopa v dobo AI že utrujen. Streaming je znižal prihodke, festivalski koledar je prenasičen, srednje veliki studijski projekti z izvirnimi zgodbami pa izginjajo. V takem okolju se pojavi generativni video, ki na prenosnik prenese del zmogljivosti velikih studiev. To ne spremeni le estetike, ampak celotno ekonomijo nastajanja filma.

Prvi očitni zmagovalci so avtorji z močnimi idejami in šibkim denarnikom – od študentov AGRFT do ekip v mariborskih ali ljubljanskih kolektivih. Če lahko ena oseba ustvari kompleksno sekvenco, ki je prej terjala dvajsetčlansko ekipo in najem opreme, bodo na plano prišle zgodbe, ki so do zdaj ostale v predalu. Dobiček poberejo tudi ponudniki modelov: kdor si enkrat uredi delovni tok okoli določenega sistema, bo težko zamenjal tabor.

Na drugi strani so poklici, ki v verigi povezujejo vizijo in izvedbo. Mlajši mojstri vizualnih učinkov, asistenti scenografije, storyboard umetniki, statisti – prav ti vstopni položaji, prek katerih se novi ustvarjalci učijo obrti –, bodo pod najhujšim pritiskom. In s tem se krči skupnost znanja, ki jo je evropski film gradil desetletja.

Ustvarjalna cena je manj vidna, a nič manj realna. Udeleženci Googlovega programa, ki jih citira TechCrunch, opisujejo utrujenost, ko so naenkrat režiser, direktor fotografije, kolorist in scenograf. Da, dobijo popoln nadzor. Izgubijo pa trenje, dialog in naključja, ki nastanejo, ko se na setu sreča več glav. Film je bil vedno kolektivna umetnost; generativna orodja so optimizirana za samotno delo.

3. Širša slika

Flow Sessions niso osamljen eksperiment, temveč simptom premika od igračk za družbena omrežja k resnim delom produkcijske verige. Leta 2024 je OpenAI s Soro, skupaj z Runwayem, Piko in drugimi, pokazal, da lahko tekst v video prepričljivo posnema realne kadre. Po poročanju TechCruncha so se do 2025–26 podjetja za AI video že osredotočala na orodja za profesionalce v post‑produkciji.

Podobne revolucije smo videli že prej. Namizno založništvo je v 80. letih premešalo karte tiskarjem. Poceni DSLR fotoaparati in YouTube sta ustvarila generacijo samoukov. Glasba je iz dragih studiev presedlala v spalnice z Abletonom. Vsak val je povzročil poplavo povprečnosti, hkrati pa omogočil izstop posameznikom, ki so nova orodja uporabili domiselno.

Razlika danes je obseg in možnost popolne zamenjave. Generativni modeli ne pomagajo le animatorjem; sposobni so ustvariti igralce, scenografijo in gibanje iz nič. TechCrunch omenja podjetja, kot je Luma AI, ki z velikanskimi investicijami gradijo rešitve, kjer enkrat posnet nastop igralca zadošča za neomejene spremembe kostuma, lika ali scene. To ni več zgolj prihranek časa, ampak redefinicija pojma snemanje.

Konkurenčno to briše mejo med neodvisnim in studijskim filmom. Majhna ekipa z izrazitim okusom in obvladovanjem orodij lahko vizualno ujame blišč hollywoodske znanstvene fantastike, medtem ko studii z istimi pristopi še bolj pocenijo nadaljevanja znanih franšiz. Bitka se seli od vprašanja, kdo ima večji žerjav, k vprašanju, kdo ima boljše podatke, več procesorske moči in boljšo kuracijo.

4. Evropski in slovenski kot

Evropski film živi v precej drugačnem okolju kot ameriški. Velik del produkcije financirajo javna sredstva in kulturni skladi – od CNC in FFA do programov MEDIA ter nacionalnih centrov, kot sta Slovenski filmski center (SFC) in Hrvaški avdiovizualni centar (HAVC). Cilj ni le dobiček, temveč tudi ohranjanje jezikovne in vsebinske raznolikosti.

Na papirju je to idealen laboratorij za preudarno uvajanje AI. Razpisi lahko zahtevajo preglednost glede podatkov, na katerih je model učen, soglasje nastopajočih za digitalno uporabo podob in jasno utemeljitev, zakaj AI dopolnjuje, ne nadomešča ekip. Pri tem bodo pomembni novi evropski predpisi: Akt o umetni inteligenci bo za napredne modele zahteval dokumentacijo o podatkih in tveganjih, GDPR omejuje početje z osebnimi podatki, Digital Services Act pa pritiska na platforme, ki takšno vsebino širijo.

Za slovenski prostor, kjer so ekipe majhne, proračuni nizki, množica talentov pa se pogosto prelije v oglaševanje ali tujino, je dilema ostra. AI lahko omogoči ambicioznejše žanrske projekte – od znanstvene fantastike do animiranih esejev –, ne da bi bilo treba iskati koprodukcijo z večjimi državami. A če bodo režiserji vse več delali sami za računalnikom, bo še težje utemeljiti stalne snemalne ekipe, ateljeje in celo izobraževanje tehničnih profilov.

5. Pogled naprej

V naslednjih nekaj letih se bo generativni video verjetno prenehal pojavljati kot ločena kategorija in bo preprosto postal del standardnih programov za montažo. Previzualizacija bo potekala v obliki gibljivih skic, ustvarjenih iz scenarija. Iskanje lokacij se bo delno preselilo v virtualne prostore, ustvarjene s pozivi. Statisti v ozadju bodo pogosto sintetični, razen kjer bodo sindikati in zakonodaja izrecno zahtevali žive ljudi.

Za slovenske in druge evropske neodvisne avtorje vprašanje ne bo, ali uporabljati AI, temveč kje potegniti črto. Nekateri ustvarjalci v prispevku TechCruncha so si postavili osebna pravila: ničesar, kar lahko posnamejo s kamero, ne bodo generirali; ne bodo ustvarjali lažnih igralcev; uporabljali bodo le lastne zbirke podatkov. Tak pristop etike po zasnovi bo dolgoročno pomembnejši od splošnih kodeksov na ravni korporacij.

Pozorni velja biti na tri prelome. Prvič, kolektivne pogodbe: po ameriških stavkah scenaristov in igralcev v letih 2023–24 bodo tudi evropska združenja določila meje digitalnih dvojnikov in rabe posnetkov za učenje modelov. Drugič, sodna praksa: odločitve sodišč glede tega, ali je učenje na avtorsko zaščitenih filmih dopustno, bodo določile, kateri modeli so sploh varni za komercialno rabo. Tretjič, ogljični odtis: ko se bodo pojavile ocene porabe energije za minute generiranega videa, bodo evropski financerji morda začeli zahtevati tudi okoljske izračune za AI‑intenzivne projekte.

Za vas kot ustvarjalce je priložnost jasna: ideje lahko hitreje materializirate v vizualne skice in z njimi prepričate komisije SFC, koprodukcijske partnerje ali platforme. Tveganje pa je, da boste postali samohodni izvajalci v panogi, ki je bila dolgo skupnost.

6. Spodnja črta

Umetna inteligenca ne bo ubila neodvisnega filma, temveč bo povečala njegove notranje napetosti. Daje moč podhranjeni avtorskih viziji, hkrati pa tiho raztaplja kolektivno tkivo, na katerem film kot medij stoji. Izziv za Evropo in Slovenijo bo, kako združiti regulacijo, javno financiranje in profesionalne standarde v ravnotežje, ki ohranja ljudi v procesu.

Ključno vprašanje za vsakega od vas ni, ali boste AI uporabljali, ampak katerim delom ustvarjanja se boste zavestno odrekli avtomatizaciji. Ste se o tem že odkrito pogovorili s svojo ekipo?

Komentarji

Pustite komentar

Še ni komentarjev. Bodite prvi!

Povezani članki

Ostani na tekočem

Prejemaj najnovejše novice iz sveta AI in tehnologije.