Zakaj je Amazon tako hitro ustavil robota Blue Jay – in kaj to pomeni za avtomatizacijo skladišč
Amazon se je v manj kot pol leta po predstavitvi odločil ustaviti svojega skladiščnega robota Blue Jay. Na prvi pogled gre za običajen interni projekt, ki ni uspel. V resnici pa je to pomemben stresni test za trenutni val navdušenja nad »AI + robotika«. Če napredni igralec z več kot milijonom robotov v svojih centrih težko pripelje nov sistem iz demo faze v realno obratovanje, kaj to pomeni za preostalo industrijo – in za evropska logistična podjetja, ki Amazon uporabljajo kot referenco? V nadaljevanju analiziramo, zakaj ta poteza ni le tehnična opomba.
Novica na kratko
Po poročanju TechCruncha je Amazon ustavil projekt Blue Jay, le nekaj mesecev po tem, ko ga je javno predstavil oktobra 2025. Na potezo je najprej opozoril Business Insider, informacijo pa je TechCruncho potrdil Amazon. Blue Jay je bil večkraki robot za razvrščanje in premikanje paketov v centrih za dostavo isti dan.
Sistem so preizkušali v objektu v Južni Karolini. Poseben je bil po tem, da naj bi ga razvili v približno enem letu – Amazon je ta pospešek pripisal napredku na področju umetne inteligence.
Podjetje zdaj Blue Jay opisuje kot prototip, ne kot produkcijsko rešitev, kar iz prvotne objave ni bilo jasno. Jedrne tehnologije naj bi uporabili v drugih projektih robotske manipulacije, člani ekipe pa se selijo na druge programe. Amazon poudarja, da ne zmanjšuje ambicij na področju avtomatizacije; lani je predstavil robota Vulcan in je že presegel mejo milijon robotov v svojih skladiščih po svetu, pri čemer je temelj postavil z nakupom podjetja Kiva Systems leta 2012.
Zakaj je to pomembno
Primer Blue Jay je opomnik, da »hitrejši razvoj z AI« še ne pomeni »zanesljivega delovanja z AI«.
Na papirju je imel projekt vse ključne besede: večkraka manipulacija, gibanje, ki ga usmerja umetna inteligenca, hitro prototipiranje. V praksi pa dejstvo, da se je Amazon umaknil tako hitro, nakazuje vsaj eno od treh težav: ekonomiko, ki ni presegla človeškega dela, nezadostno zanesljivost za izjemno občutljive procese dostave isti dan ali varnost/ergonomijo pri soobstoju z zaposlenimi.
Zmagovalci so v tem trenutku pragmatiki v robotiki. Amazon s svojimi dejanji sporoča, da bleščeči prototipi niso več dovolj. Sistemi morajo preživeti brutalno realnost viška sezone, raznolikosti embalaže in tolerance napak. To je dobra novica za podjetja, ki se osredotočajo na ožjo, »dolgočasno« avtomatizacijo – na primer depaletizacijo, goods‑to‑person shuttles ali rokovanje s zaboji – kjer je donosnost investicije lažje dokazati.
Na drugi strani izgubljajo tisti, ki prodajajo zgodbo, da je »sodobna AI že rešila problem robotskega pobiranja v skladiščih«. Če Amazon, ki ima popoln nadzor nad procesi, podatki in lastno strojno opremo, ugotovi, da paradni manipulator še ni pripravljen, bodo trgovci in logistični operaterji do zunanjih ponudnikov še bolj skeptični.
Tu je tudi vprašanje kredibilnosti. Amazon zdaj Blue Jay označuje kot prototip, a tako objava oktobra ni delovala. Investitorji in partnerji bodo to brali kot opozorilo, da je treba prihodnje napovedi avtomatizacije jemati resno šele, ko bodo podprte z dejanskimi številkami o uvedbah.
Najpomembneje pa je, da to zaplete preprosto zgodbo »roboti bodo kmalu pobrali vsa skladiščna delovna mesta«. Avtomatizacija ni ravna črta, temveč niz dragih eksperimentov, od katerih mnogi nikoli ne presežejo pilotne faze.
Širši kontekst
Usoda Blue Jaya se lepo ujema s širšim vzorcem: ambiciozni sistemi z veliko umetne inteligence blestijo v demonstracijah, nato pa se zataknejo pri množičnem uvajanju.
Podobno smo videli pri avtonomnih vozilih: leta obljub so se končala z umiki ali oklestitvijo številnih programov, ko so tehnološki in ekonomski robni primeri udarili ob realnost. Skladiščna robotika vstopa v podobno fazo streznitve. Nizko viseči sadeži – mobilne platforme, transporterji, enostavni shuttle sistemi – so že pobrani. Preostanek, torej splošnonamenska manipulacija raznovrstnih predmetov, je eden najtežjih problemov v robotiki.
Amazon po nakupu Kiva Systems gradi zmogljivosti po plasteh. Najprej mobilni roboti, ki so nadomestili dolge hoje zaposlenih s konceptom »regali k človeku«. Nato naprednejša sortirna in mobilna robotika, kot je Proteus. Vulcan, predstavljen lani, kaže, da Amazon stavi na ozko definirane, ergonomično zaprte naloge. Blue Jay je bil v retrospektivi pogumnejši skok proti bolj splošni manipulaciji – morda preprosto prehiter.
Tudi konkurenti prihajajo do podobnih zaključkov. Igralci v trgovski in živilskoskladiščni avtomatizaciji, kot je Ocado, ter podjetja tipa AutoStore, so drago ugotovili, kako zelo raznoliki so lahko artikli, embalaža in svetlobne razmere, ki hitro porušijo navidez robustne AI modele. Mnogi so se tiho premaknili k hibridnim tokovom: roboti rešijo ponavljajoč, standardiziran del, ljudje pa skrbijo za 20 % najbolj zahtevnih primerov.
Trend v industriji je jasen: modularna, medsebojno združljiva avtomatizacija, ki ljudi dopolnjuje, ne pa monolitni sistemi, ki v enem koraku zamenjajo celoten proces. Ustavitev Blue Jaya ta premik dodatno potrjuje. Ne pomeni, da robotska manipulacija z umetno inteligenco ne bo prišla v skladišča, pomeni pa, da bo prihajala postopno in skrito v nadgradnjah obstoječih rešitev, ne v revolucijah čez noč.
Evropski in slovenski vidik
Za Evropo odločitev prihaja v času intenzivne razprave o AI, delu in nadzoru nad industrijsko avtomatizacijo.
Amazon ima v EU močno prisotnost – zlasti v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, na Poljskem in Češkem. Delavski sveti in sindikati, predvsem v Nemčiji, že leta pritiskajo proti netransparentnim avtomatizacijskim projektom, ki bi lahko ogrozili delovna mesta ali poslabšali pogoje. Dejstvo, da se tudi Amazon umika od razvpitega robota, bodo uporabili kot dokaz, da so človeški delavci v zapletenih logističnih okoljih še vedno nenadomestljivi.
Za regulatorje je zgodba drugačna. Z evropskim aktom o umetni inteligenci (AI Act) bodo številni sistemi AI na delovnem mestu uvrščeni med »visoko tvegane« in bodo morali skozi stroge postopke skladnosti in transparentnosti. Roboti tipa Blue Jay, ki dinamično sodelujejo z delavci in potencialno vplivajo na obremenitev ali nadzor, bodo skoraj zagotovo v tem razredu. Umik Amazonu daje čas, da prihodnje sisteme prilagodi ne le tehnično, ampak tudi regulativno – kar je ključno za delovanje v EU.
To pa odpira prostor evropskim ponudnikom. Podjetja, kot so švicarski Swisslog, skandinavski in nemški ponudniki skladiščne robotike, britanski Ocado Technology, pa tudi regionalni igralci iz srednje in vzhodne Evrope, se lahko pozicionirajo kot dobavitelji varnejših, standardiziranih in z regulativo usklajenih rešitev – to pa v evropskem kontekstu veliko šteje.
Za slovenska podjetja – od Pošte Slovenije do večjih trgovcev in logističnih operaterjev – je sporočilo trezno: ni treba slepo loviti najnovejših »AI robotov«. Smiselno je najprej izkoristiti preverjene tehnologije: goods‑to‑person, avtomatske regalne sisteme, boljše sisteme za upravljanje skladišč (WMS) ter senzorsko podprto ergonomijo delovnih mest.
Pogled naprej
Blue Jay verjetno ni konec ambiciozne robotike pri Amazonu, temveč začetek bolj disciplinirane faze.
Pričakovati je, da se bodo osnovne tehnologije – boljši prijemalniki, zaznavanje sil, vizija z umetno inteligenco – tiho vrnile v drugih robotih, ne pa v enem samostojnem »hero« projektu. Vulcan in naslednje generacije sistemov bodo verjetno prevzele najboljše ideje Blue Jaya na bolj ozko usmerjenih področjih.
Tudi komunikacijska strategija se bo verjetno spremenila. Namesto odmevnih najav, ki temeljijo na prototipih, bomo morda priča bolj zadržanim objavam v slogu: »sistem že deluje v X centrih v Y državah«. To je bližje praksi klasičnih industrijskih avtomatizacijskih igralcev in zmanjšuje reputacijsko tveganje, ko eksperimenti ne uspejo.
Za vas kot bralce in odločevalce v regiji je v naslednjih 12–24 mesecih smiselno spremljati:
- kakšen profil kadrov Amazon zaposluje v robotiki – bolj raziskovalce ali bolj inženirje za industrijsko implementacijo;
- kakšna avtomatizacija se pojavlja v novih evropskih centrih (npr. v Nemčiji ali na Poljskem);
- prve primere uporabe AI Act in nacionalne delovne zakonodaje pri sistemih v skladiščih.
Odprta so resna vprašanja: koliko človeškega nadzora bodo regulatorji zahtevali pri AI‑robotih na delovnem mestu? Kakšen vpogled bodo imeli delavci v to, kako sistemi vplivajo na cilje produktivnosti in varnost? In ali bodo višje obrestne mere in pritiski na marže trgovcev upočasnili naložbe v tvegane avtomatizacijske projekte?
Bistvo
Hiter konec Blue Jaya ne pomeni, da se je Amazon odpovedal robotiki; pomeni pa zelo viden opomnik, kako zahteven ostaja problem AI‑podprte manipulacije, tudi za vodilne igralce. Odločitev krepi argument za postopno, na človeka osredotočeno avtomatizacijo in slabi narativ, da so »splošnonamenski skladiščni roboti« tik pred vrati. Za Evropo – in Slovenijo – to kupuje čas: za regulatorje, da dokončajo pravila, za domače ponudnike, da se diferencirajo, in za delavce, da zahtevajo glas pri vstopu AI v skladišče. Ključno vprašanje je, ali bomo ta čas znali izkoristiti.
