Spor med Elonom Muskom in OpenAI gre pred poroto.
Ameriška okrožna sodnica Yvonne Gonzalez Rogers je presodila, da obstaja dovolj dokazov za Muskove trditve, da je vodstvo OpenAI obljubljalo ohranitev prvotne neprofitne strukture. Sojenje s poroto je začasno določeno za marec, kar pomeni, da se bo eden najvplivnejših AI laboratorijev znašel pod javnim pravnim povečevalnim steklom.
Musk je leta 2024 tožil OpenAI ter soustanovitelja Sama Altmana in Grega Brockmana. Očita jim, da so prekršili zgodnje dogovore s tem, ko so se namesto na prvotno poslanstvo neprofitne organizacije za razvoj "AI v dobro človeštva" usmerili v dobiček.
Musk pri tem ni zunanji opazovalec. Je soustanovitelj in zgodnji finančni podpornik OpenAI ter pravi, da je v začetni fazi vložil približno 38 milijonov dolarjev, skupaj z nasveti in kredibilnostjo, in to na podlagi zagotovil, da bo organizacija ostala neprofitna. Iz upravnega odbora je izstopil leta 2018, potem ko so drugi soustanovitelji zavrnili njegov predlog, da prevzame vlogo izvršnega direktorja, in na mesto raje postavili Altmana. Uradno je odhod pojasnil s potencialnim konfliktom interesov zaradi Teslinega razvoja AI za samovozeča vozila.
Od takrat je Musk postal eden najglasnejših kritikov OpenAI – hkrati pa je zagnal lastno profitno podjetje xAI. Februarja 2025 je dal tudi nenačrtovano ponudbo za prevzem OpenAI v višini 97,4 milijarde dolarjev, ki jo je Altman zavrnil.
OpenAI je medtem močno spremenil svojo strukturo. Leta 2015 je nastal kot neprofitni raziskovalni laboratorij, leta 2019 pa je ustanovil profitno hčerinsko družbo z modelom "omejenega dobička", da bi lažje pridobil velik kapital in vrhunske kadre. Oktobra 2025 je organizacija dokončala formalno prestrukturiranje: profitna veja se je preoblikovala v korporacijo z javno koristjo (Public Benefit Corporation), prvotni neprofitni subjekt pa je obdržal 26-odstotni lastniški delež.
Musk zdaj zahteva denarno odškodnino iz naslova t. i. "protipravno pridobljenega premoženja" OpenAI. Trdi, da je vrednost, ustvarjena po prehodu v dobičkonosno strukturo, zgrajena na obljubah, ki se ne bi smele spremeniti.
OpenAI se ostro brani. Tiskovni predstavnik je za TechCrunch dejal, da je Muskova tožba "brezosnovna in del njegovega stalnega vzorca nadlegovanja". Podjetje vztraja pri hibridni strukturi neprofitnega sklada in korporacije z javno koristjo, tudi ko se pritisk regulatorjev in politike glede napredne umetne inteligence povečuje.
Sojenje marca bo pomembno tudi za evropski in slovenski ekosistem AI. Pokazalo bo, koliko pravne teže imajo zgodnja poslanstva in dogovori, ko AI laboratoriji začnejo zbirati milijarde, ter ali bo porota ocenila, da je OpenAI prestopil mejo pri preoblikovanju svoje upravljavsko-lastniške strukture.
