Naslov in uvod
Google Cloud Next 2026 v Las Vegasu je na prvi pogled še ena velika AI‑predstava, v resnici pa gre za precej bolj suhoparno stvar: denar. Google je napovedal 750 milijonov dolarjev za pospeševanje prodaje AI agentov prek partnerjev – od startupov do velikih svetovalnih hiš.
Za slovenske in evropske ekipe je skušnjava ogromna: brezplačni GPU‑ji, inženirji, krediti v oblaku. A vsaka subvencija ima droben tisk. V nadaljevanju analiziram, kdo v resnici zmaga, kakšno vlogo igrajo izpostavljeni startupi in zakaj bi morali evropski ustanovitelji in CIO‑ji zelo natančno prebrati pogodbe.
Novica na kratko
Po poročanju TechCruncha je Google na konferenci Google Cloud Next 2026 v Las Vegasu napovedal nov proračun v višini 750 milijonov dolarjev, namenjen partnerjem, ki podjetjem prodajajo rešitve na osnovi AI agentov. Sredstva so na voljo tako mlajšim startupom kot velikim svetovalnim podjetjem in jih je mogoče porabiti za projekte dokazov koncepta z modeli Gemini, za dostop do Googlovih inženirjev, za kredite v oblaku ter za različne rabate pri implementaciji.
TechCrunch izpostavlja, da je Google poleg tega na odru predstavil celo vrsto startupov, ki gradijo na Google Cloudu. Med bolj odmevnimi so Lovable, ki prek Googlovega tržnice za podjetja lansira novega kodirnega agenta in je bil v začetku leta na poti do približno 400 milijonov dolarjev letnih ponavljajočih prihodkov, ter Notion, priljubljena produktivnostna aplikacija z ocenjeno vrednostjo okrog 11 milijard dolarjev, ki za generiranje besedila in slik uporablja modele Gemini.
Seznam dopolnjujejo orodja, kot so Gamma ("PowerPoint killer" z Googlovim slikovnim modelom Nano Banana 2), odprtokodni ComfyUI in Inferact ter vertikalni AI igralci na področjih logistike, zdravstva, zavarovalništva, hotelirstva in trajnosti.
Zakaj je to pomembno
Na papirju 750 milijonov za partnerje deluje kot darilo startupom. Strategično gledano pa Google kupuje nekaj drugega: čas in gravitacijo v najbolj občutljivem delu AI sklada – tam, kjer agenti dejansko posegajo v poslovne procese podjetij.
Kratkoročni zmagovalci so očitni:
- Google Cloud dobi močan prodajni multiplikator. Vsak evro kredita ali sofinanciranega pilotnega projekta je zasnovan tako, da se spremeni v dolgoročno porabo računske moči, shrambe in Gemini API‑jev.
- AI‑native startupi (od Lovable in Gamma do Inferact ali Vapi) dobijo subvencionirano infrastrukturo in prodajni kanal ravno v trenutku, ko so stroški GPU‑jev in pridobivanje prvih strank največja ovira.
- Svetovalna podjetja in integratorji lahko korporacijam ponujajo precej bolj ambiciozne AI projekte, ker del stroškov prevzame Google.
Toda obstajajo tudi poraženci in tveganja:
- Konkurenčni oblaki (AWS, Azure, manjši evropski ponudniki) se soočajo z Googlovim subvencioniranim osvajanjem najzanimivejših AI‑startupov.
- Startupi tvegajo, da bodo njihove rešitve trdno vezane na okolje, ki je danes poceni zaradi kreditov, jutri pa drago in težko zamenljivo.
- Podjetja lahko končajo v situaciji, kjer ključne procese vodijo agenti, ki so neločljivo vezani na enega ponudnika oblaka – pogajalsko izhodišče čez nekaj let ne bo več simetrično.
Ta program ni filantropija, temveč pridobivanje strank v velikem obsegu. Startupi, ki jih TechCrunch omenja, so natančno izbrani: kodirni pomočniki, dokumentna orodja, razvijalske platforme, logistika, zdravstvo, zavarovalništvo, trajnost – točno tista področja, kjer je AI agentom najlažje postati del stalnih stroškov IT‑proračuna.
Širša slika
Googlov manever se lepo vklaplja v tri večje trende v industriji.
1. Težišče se seli z modelov na agente.
Veliki jezikovni modeli se presenetljivo hitro commoditizirajo. Odprtokodni projekti, kot je vLLM (iz katerega prihaja Inferact), ter množica ponudnikov modelov pritiskajo na cene. Pravi boj se seli v plast, kjer agenti usklajujejo modele, orodja in podatke znotraj CRM, ERP, varnostnih sistemov in specifičnih poslovnih aplikacij. Google s tem skladom neposredno financira ekipe, ki rešujejo prav ta »zadnji kilometer«.
2. Hiper‑cloud ponudniki hočejo postati dom za AI‑native startupe.
Microsoft ima OpenAI in dobro naoljen sistem Azure kreditov. AWS ima Bedrock in lastne čipe. Google je v klasičnem oblaku startal pozneje; pri AI‑delovnih obremenitvah si tega ne more privoščiti. Če na svoj stran potegne imena, kot so Lovable, Notion, Gamma ali ComfyUI, lahko gradi percepcijo, da »najbolj zanimivi AI startupi tečejo na Google Cloudu« – točno tako, kot je AWS nekoč gradil zgodbo okoli prvih unicornov.
3. Odprta koda in proprietarna infrastruktura se neizogibno prepletata.
Projekti, kot sta ComfyUI in ekosistem okoli vLLM, kažejo realnost: tudi najbolj odprta orodja pogosto potrebujejo zaprt, drag GPU v oblaku. Google z veseljem postane kraj, kjer odprtokodna inferenca postane poslovno vzdržna – pod pogojem, da pobere maržo na strojni opremi in upravljanih storitvah.
Zgodovinsko gledano je situacija podobna začetkom pametnih telefonov: razvijalci so dobili vidnost, orodja in prihodke; Apple in Google pa 30‑odstotni delež in platformno dominanco. Današnji AI startupi so analogija takratnih app‑developarjev – le da se davek tokrat meri v porabi računske moči in teži podatkov, ne v odstotkih od prodaje aplikacij.
Evropski / regionalni pogled
Za slovenske in širše evropske ekipe je ta napoved priložnost in opozorilo hkrati.
Pozitivna plat: startupi, ki gradijo agente za regulirane panoge – od zdravstva in zavarovalništva do energetike in trajnosti – lahko z Googlovim sofinanciranjem lažje prepričajo previdne korporacije v prve pilote. To velja tudi za slovenska podjetja, ki ciljajo predvsem na izvozne trge in potrebujejo »referenčno stranko« iz Nemčije ali Francije.
A Evropa živi z GDPR‑jem, Digital Services Actom in prihajajočim EU AI Actom. Številni primeri uporabe, ki jih Google poudarja (zdravstvo, zavarovalništvo, obdelava dokumentov, logistika), bodo zelo verjetno spadali med »visoko tvegane« sisteme, kjer bodo zahteve po dokumentaciji, sledljivosti in nadzoru najstrožje.
Uporaba ameriškega oblaka odpre stara vprašanja:
- Kje točno se obdelujejo osebni in občutljivi podatki?
- Kako enostavno je pojasniti odločitev ali priporočilo agenta, ki temelji na modelu Gemini?
- Ali je mogoče kasneje rešitve prenesti na evropski ali celo suvereni oblak, če to zahtevajo regulatorji ali javne razpise?
Evropski ponudniki oblaka in pobude za digitalno suverenost bodo Googlovih 750 milijonov razlagali kot dokaz, da so AI agenti strateška infrastruktura – in hkrati argument, da Evropa nujno potrebuje lastne skladovnice, ne le subvencioniran dostop do ameriških.
Za slovenska podjetja in javni sektor je racionalno, da Google‑financirane pilote obravnavajo kot eksperiment, ne kot dokončno arhitekturno odločitev, ter že v pogodbah zahtevajo prenosljivost podatkov in možnost izvedbe v EU‑regijah ali na evropskem oblaku.
Pogled naprej
Kratkoročno bo rezultat Googlovega programa val novih logotipov »Powered by Google Cloud« v pitch deckih ter bolj agresivno skupno nastopanje startupov in Google prodajnih ekip pred velikimi podjetji. V naslednjih 12–24 mesecih pa velja pričakovati tri premike.
1. Subvencijska vojna za AI startupe.
AWS in Microsoft verjetno ne bosta mirno opazovala, kako Google podpisuje najperspektivnejše ekipe. Pričakovati je še večje partnerske sklade, bogate kredite ter posebne pogoje za privlačne odprtokodne ekosisteme. Startupi bodo skušali igrati na karto multi‑clouda – če ne zaradi arhitekture, pa zaradi financ.
2. Arhitekturne odločitve bodo postale strateške.
Ustanovitelji bodo morali razmišljati dlje od naslednje runde. So njihovi agenti trdno vezani na Gemini in specifične Google API‑je ali lahko modele zamenjajo? Je poslovna logika zapisana na način, ki ga je mogoče preseliti na druge oblake, ali je v celoti ujeta v en ponudnikov PaaS? Cena napačnega odgovora se pokaže šele čez nekaj let, ko bodo želeli večjo pogajalsko moč.
3. Podjetja bodo zahtevala preglednost stroškov.
CIO‑ji, ki jih je prva cloud generacija že opekla z nepredvidljivimi računi, bodo pri AI agentih bolj previdni. Od partnerjev, ki jim ponujajo Google‑podprte rešitve, bodo pričakovali ne le demonstracije kakovosti in produktivnosti, temveč tudi jasne modele skupnih stroškov lastništva.
Odprta vprašanja ostajajo. Kolikšen del od 750 milijonov je res nov denar in koliko je le preimenovan marketinški proračun? Bo Google dajal prednost partnerjem, ki se mu ekskluzivno zavežejo? In kako bodo evropski regulatorji gledali na to, da nekaj globalnih ponudnikov s finančno močjo oblikuje trge, v katerih hkrati nadzorujejo tudi infrastrukturo?
Za Slovenijo in EU bo to tudi stresni test: ali bomo sposobni hkrati izkoristiti globalne priložnosti in graditi lastne zmogljivosti, ali pa bomo v AI agentih ponovili zgodbo družbenih omrežij in mobilnih platform.
Ključna misel
Googlovih 750 milijonov za AI agente je strateško pamzen in agresiven korak. Pospešil bo eksperimentiranje v zdravstvu, logistiki, zavarovalništvu in drugih panogah, marsikateri slovenski ali evropski startup bi bil nespameten, če bi ga samodejno zavrnil. A vsaka subvencija gradi tudi odvisnost od ene infrastrukture, ki postaja enako strateška kot nekoč operacijski sistemi.
Pravo vprašanje za ustanovitelje in CIO‑je zato ni, ali sprejeti Googlov denar, temveč: kako si že danes kupiti izhod, če ga boste čez pet let potrebovali?
