Gemini 3.1 podira rekorde. Pravo vprašanje je, komu bo služil

20. februar 2026
5 min branja
Ilustracija modela Google Gemini, ki na grafu prehiteva druge AI modele

Uvod

Google je z modelom Gemini 3.1 Pro ponovno skočil na vrh lestvic umetne inteligence. Številke na benchmarkih so impresivne, toda leta 2026 se moramo vprašati: ali rekordi na testih še vedno povedo, kdo dejansko zmaguje v AI tekmi? V nadaljevanju se ne bomo ukvarjali z marketingom, temveč z resničnimi posledicami. Kaj to pomeni za razvijalce, podjetja in javni sektor? Kako to spreminja razmerje med Googlom, OpenAI, Anthropicom in manjšimi igralci? In kakšen manevrski prostor sploh ostaja Evropi – tudi Sloveniji – v dobi agentnih sistemov?

Novica na kratko

Kot poroča TechCrunch, je Google predstavil novo različico svojega velikega jezikovnega modela Gemini Pro – Gemini 3.1 Pro. Model je trenutno na voljo v predogledni različici, splošna dostopnost pa naj bi sledila kmalu. Google ga predstavlja kot pomemben preskok glede na Gemini 3, izdan novembra, ki je bil že sam po sebi zmogljiv sistem splošnega namena.

Po podatkih TechCruncha je Gemini 3.1 Pro dosegel vrh rezultatov na več neodvisnih benchmarkih, med drugim na testu »Humanity’s Last Exam«, ki meri kompleksno razumevanje in sklepanje. Poleg tega je zasedel prvo mesto na lestvici APEX-Agents, ki jo razvija startup Mercor in meri, kako dobro modeli opravljajo dejanske profesionalne naloge. Direktor Mercorja je izpostavil, da rezultat kaže hiter napredek agentnih sistemov pri »pravi« pisarniški in strokovni upravi. Izid prihaja v času zaostrenih AI vojn, ko tudi OpenAI in Anthropic lansirata nove modele z več poudarka na večkoraknem razmišljanju.

Zakaj je to pomembno

Uspeh Gemini 3.1 Pro na benchmarkih je najprej signal, da Google ne želi biti več dojet kot zaspan zasledovalec OpenAI, ampak kot enakovreden – morda celo vodilni – ponudnik za resno poslovno rabo. V zadnjih dveh letih je zgodbo narekoval predvsem GPT, Anthropic pa se je pozicioniral kot »varnejša« alternativa. Z zaporednimi rekordi na uglednih testih lahko Google zdaj CIO-jem in CTO-jem preprosto reče: privzeta izbira ni več ena sama.

Kdo pridobi?

  • Googlov oblak in Workspace: močan model v ozadju Gmaila, Dokumentov, Androida in podatkovnih storitev pomeni večjo dodano vrednost za obstoječe naročnike.
  • Ekosistem razvijalcev agentov, ki dobijo še en model, očitno optimiziran za večkorakne poteke dela, priklic orodij in delo z daljšim kontekstom.
  • Velika podjetja, ki že uporabljajo Google Cloud, saj dobijo več pogajalske moči v odnosu do drugih ponudnikov AI storitev.

Kdo izgublja? Manjši ponudniki zaprtih modelov in pozno financirani AI startupi, ki stavijo na lastne »frontier« modele. Če trije velikani – Google, OpenAI, Anthropic – vsakih nekaj mesecev občutno izboljšajo kakovost, je težko utemeljiti nakup modela, ki je zgolj »dovolj dober«. Del pritiska bodo čutile tudi odprtokodne rešitve na zgornjem robu zmogljivosti, četudi te zaradi cene, preglednosti in možnosti prilagoditve ostajajo privlačne.

Ključna težava pa je spodbuda, ki jo ustvarja lov za rezultati: modeli se učijo »za test«, ne za resnični svet. To pomeni briljantnost na akademskih nalogah, hkrati pa še vedno precejšnjo krhkost v resničnih procesih – od računovodstva do podpore strankam. Poslovnim uporabnikom so v praksi pomembnejši zanesljivost, zakasnitev, strošek in pravno tveganje kot dodatnih nekaj točk na Humanity’s Last Exam.

Širši kontekst

Gemini 3.1 Pro se umešča v širši premik od »klepetalnikov« k agentski umetni inteligenci – sistemom, ki znajo naloge razbiti v korake, klicati zunanja orodja in API-je ter delovati dlje časa z minimalnim nadzorom. Benchmark APEX-Agents je dober simbol tega trenda: ne meri več samo pravilnih odgovorov, ampak sposobnost izvedbe celotnih profesionalnih nalog.

Podoben vzorec smo videli že večkrat. V mobilni dobi smo imeli vojne procesorskih frekvenc in sintetičnih testov, ki so proizvajale čudovite grafe, vendar komaj opazen napredek v bateriji ali uporabniški izkušnji. Pri grafičnih procesorjih vsaka nova generacija podira rekorde v FLOPS, resni učinki pa pridejo šele, ko se prilagodi programska oprema in poslovni modeli. Umetna inteligenca je danes v fazi maksimalizma benchmarkov.

Medtem OpenAI in Anthropic zasledujeta isto smer: agenti, ki znajo načrtovati, klicati orodja in držati kontekst ure ali dneve, z več poudarka na varnosti. Tega ne zajame nobena sama številka. V naslednjih 12–24 mesecih bodo odločilni naslednji vidiki:

  • Operativna robustnost: razpoložljivost, obnašanje pod obremenitvijo, predvidljivo degradiranje.
  • Orodja za upravljanje in varnost: nadzorne konzole, dnevniki, politične omejitve in revizijske sledi.
  • Integracijska kakovost: SDK-ji, konektorji do ERP/CRM, podpora in migracijske poti.
  • Ekonomika: cena na milijon tokenov, zakasnitev, možnost namestitve v lastnem okolju ali v »suverenem oblaku«.

Rekordni rezultati bodo postali nujni minimum, ne več glavno orožje. Pravo tekmovanje se seli iz surove inteligence v uporabno inteligenco – torej v to, kako dobro se sistemi vklopijo v obstoječe organizacije, ki že imajo zapletene IT sisteme, regulativo in pogosto precej skeptične zaposlene.

Evropski in slovenski vidik

Za Evropo – in s tem tudi za Slovenijo – Gemini 3.1 Pro prihaja v zelo občutljivem trenutku. Uredba EU o umetni inteligenci (AI Act), sklenjena politično leta 2024, v naslednjih letih uvaja posebne obveznosti za ponudnike modelov splošnega namena, ki lahko pomembno vplivajo na temeljne pravice ali varnost. Model, ki na testih dominira in vodi agentne lestvice, je po definiciji dovolj zmogljiv, da sproži dodatno regulativno zanimanje.

Evropske in nacionalne oblasti – od Bruslja do Ljubljane – bodo gledale dlje od reklamnih grafov. Zanima jih: kako transparenten je Google glede podatkov za učenje, omejitev in znanih napak? Katere zaščite obstajajo, da se modeli ne zlorabijo v zdravstvu, javni upravi ali finančnem sektorju? Kako enostavno lahko podjetja in javni organi dobijo tehnično dokumentacijo, ocene tveganj in mehanizme pravnega varstva?

Za slovenska podjetja in javni sektor je priložnost očitna: boljši modeli pomenijo boljše storitve v slovenščini – od pametnih asistentov v eUpravi do avtomatizacije v proizvodnji in turizmu – brez gradnje lastnega temeljnega modela. Hkrati pa obstaja tveganje odvisnosti: če so najzmogljivejši modeli v rokah peščice ameriških korporacij, bodo slovenska in širša evropska podjetja pogosto le integratorji in ne lastniki ključne tehnologije.

Verjetno lahko pričakujemo več poudarka na evropskih ocenah skladnosti in morda celo javnih benchmarkih, ki jih bodo priznali regulatorji. EU ne bo želela, da standarde »varne in zanesljive AI« v celoti de facto postavljajo zasebne lestvice iz Silicijeve doline.

Pogled naprej

Gemini 3.1 Pro skoraj zagotovo ne bo zadnji »rekordni« model letos. Vzorec je jasen: laboratorij objavi nove rezultate, tekmeci odgovorijo v nekaj mesecih in zgornja meja se znova dvigne. Prava vprašanja pa ležijo drugje.

Prvič, standardizacija evalvacij. Današnja džungla testov – Humanity’s Last Exam, APEX-Agents in mnogi drugi – je razdrobljena in v veliki meri v zasebnih rokah. V prihodnjih 18–24 mesecih lahko pričakujemo pritisk za bolj transparentne, ponovljive in panogi prilagojene teste, tudi s strani regulatorjev.

Drugič, strošek in dostopnost. Bo Gemini 3.1 Pro cenovno dovolj agresiven, da bo smiseln za slovenske startupe, srednja podjetja in javno upravo, ki danes pogosto privzeto posegajo po drugih ponudnikih? Rezultat na lestvici je pomemben šele, ko si lahko realno privoščite milijone pozivov mesečno.

Tretjič, upravljanje tveganj in zaupanja. Ker modeli vse bolj posegajo v »pravo« znanje in delo, bodo v ospredju vprašanja o vplivu na zaposlitve, odgovornost za napake in sledljivost podatkov. Podjetja bodo želela jasne pogodbe in tehnična orodja, ki jim omogočajo dokazovanje skladnosti z GDPR, AI Act in nacionalnimi predpisi.

Google bo verjetno najprej poganjal Gemini 3.1 Pro globoko v lastne storitve (Workspace, Android, Chrome), nato pa postopno odklepal naprednejše zmožnosti za stranke v oblaku – seveda ob pogoju, da sprejmejo njegove varnostne in pravne okvire. Vzporedno bo zanimivo spremljati, kako hitro bodo neodvisni raziskovalci in odprtokodne skupnosti potrdili ali izpodbijali objavljene rezultate.

Zaključek

Gemini 3.1 Pro potrjuje, da je Google znova na samem vrhu AI tekme – vsaj, kar zadeva sintetične teste in agentne scenarije. Toda industrija prehaja iz faze, ko o vsem odloča posnetek lestvice. Zmagovalci bodo tisti, ki bodo te zmogljive modele spremenili v stabilno, cenovno dostopno in dobro upravljano infrastrukturo. Benchmarks naj vam služijo kot izhodišče, ne kot razsodnik. Pravo vprašanje za evropske – in slovenske – uporabnike je: ali boste imeli nad temi agenti nadzor, ali bodo oni imeli nadzor nad vami?

Komentarji

Pustite komentar

Še ni komentarjev. Bodite prvi!

Povezani članki

Ostani na tekočem

Prejemaj najnovejše novice iz sveta AI in tehnologije.