Googlejeva stava z Gemini Enterprise Agent: moč v rokah IT-ja, ne poslovnih ekip

Agentni sistemi so naslednja velika fronta v podjetniški umetni inteligenci. Na Google Cloud Next 2026 je Google jasno povedal, kje vidi center moči: pri IT-oddelkih. Novi Gemini Enterprise Agent Platform ni še en »čarobni gumb« za vsakega zaposlenega, temveč globoko tehnično orodje, nad katerim imajo nadzor arhitekti, DevOps in varnostniki. Hkrati Google pošilja še eno pomembno sporočilo: v igro vstopa kot multi‑modelni posrednik, ne kot ponudnik enega samega »popolnega« modela.

Za evropska podjetja – vključno s slovenskimi – to odpira priložnosti in zelo konkretna vprašanja o regulativi, zaklepanju v ponudnika in realni avtonomiji poslovnih ekip.

Novica na kratko

Kot poroča TechCrunch z dogodka Google Cloud Next 2026, je izvršni direktor Sundar Pichai v uvodnem videu predstavil nov izdelek Gemini Enterprise Agent Platform. Gre za platformo za gradnjo in upravljanje AI agentov v velikih organizacijah.

Google jo pozicionira kot odgovor na Amazon Bedrock AgentCore in Microsoft Foundry. Primarno je namenjena IT- in tehničnim ekipam, ki morajo agente zasnovati, povezati z internimi sistemi ter jih varnostno in stroškovno obvladovati.

Za poslovne uporabnike Google ponuja ločeno aplikacijo Gemini Enterprise, predstavljeno jeseni 2025. V njej lahko ne-tehnični zaposleni uporabljajo agente, ki jih je pripravil IT, ali pa si sestavijo enostavnejše za opravila, kot so razporejanje sestankov, proženje procesov, avtomatizacija ponavljajočih se nalog ter ustvarjanje in urejanje dokumentov brez stalnega preklapljanja med aplikacijami.

Platforma omogoča uporabo Googlevih Gemini LLM modelov, generatorja slik Nano Banana 2 ter – kar je pomembno – tudi Anthropicovih modelov Claude (Opus, Sonnet, Haiku), vključno z novim, na sklepanje usmerjenim modelom Opus 4.7.

Zakaj je to pomembno

Dve odločitvi izstopata: IT‑prvi pristop in odkrita multi‑modelna strategija.

IT ponovno prevzame nadzor

Zadnja leta vsi govorijo o »demokratizaciji« AI za vsakega zaposlenega. Google pa s tem produktom tiho potegne ročno zavoro. Najzmogljivejše funkcije agentov sicer prinese v podjetje, a jih postavi pod neposreden nadzor centralnih ekip.

Kdo pridobi:

• CIO in CISO: dobita orodje za standardizacijo agentov, upravljanje pravic, nadzor dostopa do podatkov in povezav na obstoječe varnostne/mehanizme identitete.
• Google Cloud prodaja: ostaja v znanem terenu, kjer se pogovarja z IT-vodji, ne z vsako posamezno poslovno enoto posebej.

Kdo lahko izgubi:

• Poslovni oddelki, ki so pričakovali pravo »no‑code« svobodo, se lahko znajdejo nazaj v situaciji, ko morajo čakati na IT, da jim postavi ali odobri agenta.
• RPA in low‑code ponudniki, ki so zrasli prav na obvozu IT-ja, lahko vidijo, kako se proračuni vračajo na centralizirano platformo.

Pri agentih to ni le birokratska kaprica. Agent lahko prebira e-pošto, kliče API-je, spreminja zapise v ERP-ju ali CRM-u in proži dejanske finančne transakcije. Če to počne sto različnih »DIY agentov« v marketingu in financah, je tveganje preprosto previsoko.

Multi‑model kot orodje proti zaklepanju

Druga zanimiva poteza je, da Google Claude predstavi kot enakovrednega državljana znotraj svoje lastne platforme.

To je pomembno iz treh razlogov:

1. Pogajalska moč kupca – Podjetja vse bolj želijo izbrati model glede na nalogo (razmišljanje, hitrost, cena). Če je to vgrajeno v osnovno platformo, se lažje izognejo zaklepanju v en sam LLM.
2. Premik od »kdo ima najboljši model« k »kdo ima najboljšo orkestracijo« – V ospredje stopi sloj, ki povezuje modele, podatke, identiteto in agente.
3. Signal o varnosti – Claude ima sloves bolj konservativnega in varnostno zadržanega modela. Za evropske banke, zavarovalnice in javno upravo je sporočilo jasno: na Google Cloud lahko pridete, ne da bi morali opustiti model, ki ga vaša skladnostna služba preferira.

Za Amazon in Microsoft to pomeni dodaten pritisk: bodo v svoje agentne platforme podobno globoko vključili konkurenčne modele ali bodo vztrajali pri strogi vertikalni integraciji?

Širši kontekst

Gemini Enterprise Agent Platform lepo sede v širši trend prehoda od klepetalnikov k »AI sodelavcem« in naprej k polavtonomnim agentom.

V zadnjem letu vsi trije hyperscalerji gradijo podoben sloj:

• Microsoft stavi na Copilot kot vmesnik, a resnična vrednost nastaja v Copilot Studio ter orkestraciji vtičnikov, konektorjev in workflowjev.
• Amazon širi Bedrock z AgentCore, s poudarkom na tesni povezavi z obstoječo AWS-infrastrukturo.
• Google zdaj formalizira svoj agentni sloj okoli Geminija.

Zgodovina se ponavlja. Pri SOA, mikroservisih, low‑code in RPA smo videli isti vzorec: ko je osnovna zmogljivost (API-ji, roboti) enkrat na voljo, se prava vrednost in zaklep preneseta na:

• orkestracijo,
• identiteto in pravice,
• nadzor, beleženje in stroške,
• ekosistem vtičnikov in partnerjev.

Agentne platforme so ta vzorec v AI-različici. Obljubljajo enotno mesto, kjer:

• opišete, kaj agent zna in česa ne,
• določite, do katerih podatkov in orodij sme,
• spremljate, kaj je počel in koliko je stalo.

Google s poudarkom na IT-oddelkih očitno verjame, da se bo tudi ta »demokratizacijski« val končal z renesanso centralizacije – le da so tokrat vložki višji kot pri katerem koli prejšnjem orodju za produktivnost.

Evropski in slovenski kot

Za evropska podjetja je ta platforma zanimiva predvsem skozi prizmo Uredbe EU o umetni inteligenci, GDPR in digitalne suverenosti.

AI Act uvaja stroge zahteve za visokorizične sisteme: preglednost, beleženje odločitev, človeški nadzor, ocene tveganja. Centralna agentna platforma, ki nudi:

• podroben log dejanj agentov,
• centralno upravljanje politik dostopa,
• dokumentacijo konfiguracij in odvisnosti,

je za compliance ekipe skoraj nujen gradnik.

Za slovenska podjetja in javni sektor – od zavarovalnic do eUprave – pa se takoj odprejo vprašanja:

• Bo mogoče zagotoviti obdelavo in shranjevanje podatkov izključno v EU‑regijah?
• Kako se bodo agenti obnašali v hibridnih okoljih, kjer del podatkov ostaja on‑prem (npr. v državnih podatkovnih centrih)?
• Bo Google ponudil orodja, ki olajšajo pripravo dokumentacije, zahtevane po AI Actu?

Slovenija ima živahen, čeprav majhen startup ekosistem (Ljubljana, Maribor, Kranj). Podjetja, ki razvijajo vertikalne agente za proizvodnjo, logistiko ali turizem, bodo morala izbrati: zgraditi rešitve na vrhu Googleve platforme (hitrejši time‑to‑market, a večji zaklep) ali staviti na odprtokodne sklade in lokalno gostovanje, kar ponuja večjo suverenost, a zahteva več inženirskega dela.

Pogled naprej

V prihodnjih dveh letih bo okoli Gemini Enterprise Agent Platform ključnih nekaj front.

1. Razmerje med IT in poslovnimi uporabniki

Če Google najzmogljivejše funkcije zadrži izključno v rokah IT‑ja, bodo poslovni oddelki iskali obvoze – od specializiranih SaaS‑agentov do konkurenčnih oblakov. Če pa bo Google postopno odpiral naprednejše zmožnosti tudi v aplikaciji Gemini Enterprise, se lahko vzpostavi bolj zdravo razmerje: IT kot varnostna ograja, ne kot ozko grlo.

2. Ekosistem in lokalni partnerji

Za resno prisotnost v Evropi bo ključno, koliko partnerjev in integratorjev bo Google uspel pritegniti. To pomeni:

• konektorje za evropske ERP/CRM sisteme (SAP, lokalne računovodske rešitve),
• specializirane agenta za panoge, pomembne v regiji (avtomobilska industrija, energetika, turizem),
• vključitev lokalnih integratorjev iz Ljubljane, Zagreba, Dunaja ali Milana, ki poznajo zakonodajo in prakse strank.

3. Regulatorna in cenovna transparentnost

Evropski kupci bodo zelo pozorni na:

• jasne obljube glede lokacije podatkov in logov,
• možnosti uporabe platforme v kontekstu EU‑specifičnih shem zaupanja in varnostnih certifikatov,
• pregledno ceno – posebej, če agenti bistveno povečajo porabo LLM‑poizvedb.

Če bodo ti odgovori megleni, se lahko del podjetij odloči za bolj »počasno«, a lastno pot: manj spektakularne, a popolnoma interne agente, zgrajene na odprtokodnih modelih.

Spodnja črta

Gemini Enterprise Agent Platform razkriva, kako Google vidi prihodnost AI v podjetjih: agenti bodo osrednja, strogo upravljana infrastruktura, ne igračka vsakega zaposlenega, in zmagovalec bo tisti, ki bo znal orkestrirati več močnih modelov hkrati.

To se dobro sklada z evropsko regulacijo in previdno kulturo ravnanja s podatki. A odprto ostaja vprašanje, ali bo takšen IT‑prvi pristop znal sprostiti dovolj ustvarjalnosti v poslovnih ekipah – ali pa bomo dobili še eno centralizirano plast, ki jo vsi spoštujejo na papirju, a jo v praksi obidejo.