1. Naslov in uvod
Telefon v žepu se je pravkar spremenil v improvizirani glasbeni studio. Z dodajanjem generiranja glasbe v aplikacijo Gemini Google ni lansiral še ene »zanimive AI igračke«, temveč funkcijo v osrednjem digitalnem asistentu, ki ga boste uporabljali ob Gmailu, Zemljevidih in YouTubu. To neposredno posega v delo glasbenikov, knjižnic produkcijske glasbe in založb – pa tudi v pravila EU o umetni inteligenci in avtorskih pravicah. V nadaljevanju analiziramo, kaj Google dejansko uvaja, komu to koristi, komu škodi in kako bi se morali na to odzvati ustvarjalci v Sloveniji in širši regiji.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je Google v aplikacijo Gemini dodal eksperimentalno funkcijo za generiranje glasbe, ki temelji na novem modelu DeepMind Lyria 3. Uporabnik z besednim opisom določi želeni žanr, razpoloženje in kratko zgodbo, sistem pa ustvari približno 30‑sekundno skladbo z besedilom. Hkrati nastane tudi naslovnica, ki jo izdela orodje Nano Banana. Možno je tudi naložiti fotografijo ali video, pri čemer Gemini ustvari glasbo, ki ustreza razpoloženju medijske datoteke.
Po navedbah Googla Lyria 3 v primerjavi s prejšnjimi generacijami ustvarja bolj realistične in kompleksne skladbe ter omogoča spreminjanje sloga, vokalov in tempa. Enak model Google uvaja tudi za ustvarjalce na YouTubu prek orodja Dream Track, ki je bilo doslej omejeno na ZDA, zdaj pa bo na voljo globalno.
Podjetje poudarja, da je funkcija namenjena izvirnemu ustvarjanju in ne neposrednemu posnemanju določenih izvajalcev; vgrajeni naj bi bili filtri, ki preprečujejo preveliko podobnost. Vse skladbe so označene z vodnim žigom SynthID, Gemini pa lahko pri naloženih posnetkih preveri, ali so bile ustvarjene z modelom. Funkcija je v beta fazi in se postopoma uvaja za uporabnike, stare 18+ let, v več jezikih, med drugim v angleščini, nemščini, španščini in portugalščini.
3. Zakaj je to pomembno
S tem korakom Gemini postaja vsestranski stroj za vsebino: iz enega poziva lahko nastanejo besedilo, slika, video odsek in zdaj še glasba. Za Google je to strateško pomembno, ker je YouTube njegov ključni družbeni in glasbeni kanal, prek katerega vpliva na pop kulturo – tudi v Evropi.
Kdo kratkoročno pridobi?
- YouTube ustvarjalci, ki dobijo vgrajeno »tovarno podlag« za uvodne špice, shortse in ozadja brez urejanja licenc.
- Občasni uporabniki, ki lahko glasbo uporabljajo kot nov format memov: vtipkate smešen opis, dobite pesem, ki jo delite v družbi.
- Google, ki krepi vez med Geminijem in YouTubom ter zbira dragocene podatke o tem, kakšno glasbo ljudje dejansko želijo.
Kdo tvega izgubo?
- Knjižnice produkcijske glasbe in manj uveljavljeni skladatelji, ki jih lahko takšna generična, a prilagojena glasba neposredno izrine, zlasti pri nizkocenovnih projektih in spletnih videih.
- Neodvisni glasbeniki, katerih slog se lahko razprši v množici posnetkov »v stilu X«, tudi če sistem formalno ne dovoli neposrednega kloniranja.
- Založbe in kolektivne organizacije, ki se že borijo za nadomestila pri streamingu, zdaj pa morajo razmišljati še o plačilu za učenje modelov.
Neposredna posledica: AI glasba se seli iz specializiranih spletnih storitev v privzeto orodje v telefonu. Volumen takšnih posnetkov bo eksplodiral, slovenske organizacije, kot sta SAZAS in IPF, ter evropski regulatorji pa bodo morali bistveno hitreje kot doslej odgovoriti na vprašanja o izvoru vsebin, soglasju avtorjev in delitvi prihodkov.
4. Širši kontekst
Googlov korak se lepo vklaplja v tri širše trende.
Prvič, AI kot privzeta ustvarjalna plast. Generiranje besedila in slik je že normaliziralo idejo, da ustvarjate s pozivi in ne z orodji v klasičnem smislu. Glasba je bila do zdaj zadnja velika ustvarjalna domena, ki tega preskoka še ni povsem naredila. Z integracijo Lyrie 3 v Gemini in YouTube Google sporoča: komponiranje glasbe bi moralo biti trivialno opravilo.
Drugič, tekma platform za vezavo ustvarjalcev nase. Meta pospešeno vgrajuje AI v Instagram in Reels, specializirani ponudniki, kot sta Suno in Udio, pa so že prej pokazali, da obstaja realno povpraševanje po generirani glasbi. Googlov adut je distribucija: YouTube je za veliko uporabnikov prvi naslov za iskanje glasbe. Če lahko ustvarite in naložite skladbo, ne da bi zapustili Googlov ekosistem, so samostojne storitve v slabšem položaju, ustvarjalci pa še bolj odvisni od pravil in algoritmov ene platforme.
Tretjič, bitka za označevanje in sledljivost AI vsebin. SynthID je Googlov odziv na politični in regulativni pritisk, da morajo biti AI vsebine označene. Dejstvo, da lahko Gemini ne le vgradi vodni žig, temveč ga tudi prepozna pri naloženem posnetku, je pomemben gradnik za prihodnje sisteme za odkrivanje prevar, preverjanje izvora in potencialno tudi za izpolnjevanje zahtev evropske Uredbe o umetni inteligenci.
Zgodovinsko je vsaka tehnološka revolucija v glasbi – od samplanja do Napsterja in poceni domačih studiev – razširila krog ustvarjalcev in stisnila prihodke profesionalcev. Lyria 3 sledi temu vzorcu, a prihaja v obdobju, ko so pravne bitke in regulacija precej bolj agresivne. V primerjavi z »loopi« v GarageBandu ali starejšimi algoritmičnimi orodji je ključna razlika, da je to orodje neposredno vezano na globalno distribucijsko platformo.
5. Evropski in slovenski vidik
Za Evropo je ta funkcija učbeniški primer, kako se bodo v praksi križale Uredba EU o umetni inteligenci, GDPR in avtorskopravna pravila. Obveznosti glede transparentnosti in obvladovanja tveganj za t. i. temeljne modele bodo od Googla zahtevale več informacij o učnih podatkih in filtrih, kot jih je vajen deliti v ZDA.
Evropske kolektivne organizacije (GEMA, SACEM, PRS) in nacionalne entitete, kot sta slovenski SAZAS in IPF, bodo verjetno zahtevale model za poplačilo uporabe del pri učenju, ne le pri distribuciji. V nasprotnem primeru bodo pritiskale na regulatorje, naj AI modele obravnavajo podobno kot streaming platforme – z obveznimi licencami in revizijami.
Evropa ima tudi svoje tehnološke akterje. Francoski Deezer že ponuja orodja za označevanje AI glasbe in boj proti lažnim streamom. A realnost je, da večina slovenskih poslušalcev in ustvarjalcev živi na YouTubu, TikToku in Spotifyju. Če bo AI glasba privzeto vgrajena v Gemini in YouTube, bodo lokalne alternative še težje pridobile kritično maso.
Za slovenske ustvarjalce je ključno, da se vključijo v razprave na ravni EU in svojih kolektivnih organizacij: brez jasnih pravil obstaja nevarnost, da bodo njihova dela uporabljena za treniranje modelov, medtem ko bodo prihodki od generiranih posnetkov ostali pri globalnih platformah.
6. Pogled naprej
V naslednjem letu ali dveh lahko pričakujete nekaj trendov.
Hitro posvojitev med ustvarjalci videa. Vlogerji, streamerji in agencije, tudi v Sloveniji, bodo verjetno preizkusili Gemini za poceni zvočne podlage. Za veliko projektov bo »dovolj dobro« prevladalo nad »popolno in licenčno čisto«.
Pogajanja in spori o učnih podatkih. Založbe in kolektivne organizacije bodo želele natančno vedeti, kateri katalogi so bili uporabljeni pri učenju Lyrie 3. Del sporov se bo reševal z dogovori, del pa bo končal na sodiščih, zlasti ker evropsko pravo dopušča, a hkrati omejuje izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje.
Pritisk na dodatno označevanje in algoritmično preglednost. Če bo na YouTubu nenadoma poplava AI skladb, bodo regulatorji v Bruslju in nacionalni organi (v Sloveniji AVK, AKOS) postavljali vprašanja: ali uporabniki jasno vidijo, da gre za AI vsebino? Ali priporočilni algoritmi privilegirajo cenejšo sintetično glasbo pred človeško?
Na produktni strani je realno pričakovati še tesnejšo povezavo med Gemini, Androidom in YouTubom – morda celo funkcionalnost, kjer boste zamrmrali melodijo, Gemini pa jo bo aranžiral in objavil na YouTubu v nekaj dotikih. Tveganje je očitno: ustvarjanje bo tako poceni in hitro, da se bo vrednost posamezne skladbe – in človeškega dela za njo – še dodatno razvodenela.
7. Spodnja črta
Googlova odločitev, da v Gemini vgradi generiranje glasbe, je velik korak k temu, da bo AI glasba postala privzeti del vsakdanjega ustvarjanja vsebin. Kratkoročno to koristi ustvarjalcem videa in samemu Googlu, dolgoročno pa odpira resna vprašanja za glasbenike, založbe in evropske regulatorje. Če vam lahko telefon v nekaj sekundah napiše pesem, je ključno vprašanje za Slovenijo in EU, kdo bo določal pravila igre – in kako bo v tej igri plačano človeško ustvarjalno delo.
