1. Naslov in uvod
Google je pravkar naredil odločilen korak: z modelom Lyria 3 je generativno glasbo vgradil neposredno v aplikacijo Gemini in orodja za YouTube. To niso več eksperimentalni demoti iz laboratorijev DeepMind, temveč gumb »Ustvari glasbo«, ki ga ima lahko v žepu vsak uporabnik Androida.
Na prvi pogled gre za nedolžnih 30 sekund džingla. V resnici pa gre za trenutek, ko postane AI glasba potrošno blago – in ko se morajo glasbena industrija, regulatorji in tudi slovenski ustvarjalci odločiti, kako se bodo odzvali.
2. Novica na kratko
Kot poroča Ars Technica, Google danes v spletni in mobilni vmesnik Gemini uvaja nov glasbeni model Lyria 3. V aplikaciji se pojavi možnost »Create music«, kjer lahko uporabnik opiše želeno skladbo, po želji naloži sliko kot referenco za »vibe« in v nekaj sekundah dobi približno 30‑sekundni glasbeni posnetek.
Lyria 3 generira tako inštrumental kot vokale, vključno z besedilom, tudi če ga uporabnik sploh ne poda. Vsak posnetek spremlja naslovnici podobna slika, ki jo ustvari Googlov slikovni model Nano Banana, na voljo pa je tudi nabor vnaprej pripravljenih AI skladb za remiksiranje.
Orodja Lyria 3 se selijo tudi v Dream Track za YouTube Shorts in naj bi se lepo dopolnjevala z video modelom Veo. Google v avdio vgrajuje zvočno različico SynthID, tako da lahko v Geminiju preverite, ali je bil posnetek ustvarjen z Googlovim AI. Funkcionalnost je sprva na voljo v več večjih jezikih, višje omejitve uporabe pa dobijo naročniki paketov Gemini AI Pro in Ultra.
3. Zakaj je to pomembno
Ključna sprememba ni v tem, da AI že zna »igrati glasbo« – to znamo že nekaj let. Prelomnica je v tem, da Google to sposobnost vgradi neposredno v osrednjo aplikacijo in s tem odstrani skoraj ves upor pri uporabi.
Za koga je to dobra novica?
- Ustvarjalci vsebin in marketing: vsak, ki snema Reelse, TikToke, Shorts ali prezentacije, dobi takojšen vir podlag, džinglov in »hookov«. Kakovost ni studijska, je pa dovolj dobra za ozadje.
- Google kot platforma: več časa, ki ga uporabniki preživijo v Geminiju in YouTubu, manj prostora ostane specializiranim orodjem in konkurenčnim modelom.
- Manjši glasbeniki in knjižnice stock glasbe: tu je plat, kjer se začnejo težave. Če lahko vsak v nekaj sekundah zastonj ustvari personaliziran džingl, je težje upravičiti plačilo za licenčno glasbo ali najem producenta – zlasti v nižjem cenovnem razredu.
Googlov SynthID je delno pomirjujoč – omogoča detekcijo AI posnetkov znotraj njihovega ekosistema – ne rešuje pa ključnih vprašanj:
- Ekonomski vpliv: AI podlage bodo neposredno tekmovale z delom resničnih glasbenikov, tudi v Sloveniji.
- Estetsko poenotenje: modeli, naučeni na masi globalnega popa, težko reproducirajo lokalno »posebnost«; vse zveni malo preveč gladko.
- Avtorska pravica: tudi če Lyria ne kopira določenega izvajalca do zadnje note, se je vendarle učila na nekom – in evropski kolektivni upravljavci (SAZAS, IPF) bodo želeli vedeti, kako se to odrazi v nadomestilih.
Tekmovalno gledano je to Googlov manever iz položaja moči. Slovenski ali evropski startup, ki razvije vrhunski model za glasbo, mora uporabnika najprej pripeljati na svojo stran. Google pa preprosto doda gumb v aplikacijo, ki jo imajo mnogi že kot privzeto orodje za AI.
4. Širša slika
Lyria 3 je del širšega trenda: generativni modeli postopoma prevzemajo vse oblike medijev. Najprej besedilo, nato slike, zdaj se z isto lahkotnostjo generirajo video posnetki in zvočne kulise.
Google se na glasbeni strani ne pojavi iz nič. Že prej je kazal raziskovalne projekte, kot je bil MusicLM, ter omejene eksperimente Dream Track z izbranimi ustvarjalci Shorts. Razlika danes je v obsegu in privzetem položaju: to ni več demo, temveč standardna funkcija.
Če primerjamo z drugimi:
- Meta razvija svoje glasbene modele, vendar nima ekvivalenta YouTuba, kjer bi ustvarjalci že upravljali celoten kanal in katalog.
- Neodvisna orodja (npr. Endel, Aiva) so inovativna, a nimajo množične distribucije niti vpetosti v video‑platformo.
Z združitvijo Lyria 3, videomodela Veo in YouTube Shortsa Google sestavlja celovito cevovodje: besedilo → video → glasba → naslovnica, vse iz AI. To ni zgolj igračka; to je tovarna vsebin.
Vprašanje je, kaj se zgodi, ko strošek produkcije pade praktično na nič. V zgodovini glasbe je vsaka tehnološka pocenitev (hišni studii, digitalna distribucija, streaming) najprej ustvarila eksplozijo ustvarjanja, nato pa koncentracijo pozornosti in prihodkov na vrhu. AI‑glasba v Geminiju bi lahko še zaostril ta paradoks: več vsebine, manj dejanske vidnosti za posameznega avtorja.
5. Evropski in slovenski kot
Za Evropo in Slovenijo Lyria 3 pride v trenutku, ko so regulatorji ravno oblikovali strožji okvir za umetno inteligenco.
Akt o umetni inteligenci EU (EU AI Act) zahteva večjo preglednost pri označevanju generiranih vsebin in pri podatkih za učenje modelov. SynthID je v tem kontekstu videti kot poskus prilagoditve – Google bo lažje dokazoval, kaj je AI‑glasba. A to ne odgovori na vprašanje, ali bi morali biti avtorji, katerih dela so bila uporabljena pri učenju, za to tudi plačani.
DSA in DMA pa sta še posebej relevantna za YouTube kot zelo veliko spletno platformo in potencialnega »vratarja« (gatekeeperja). Pri množici AI skladb bo Evropska komisija zanimalo:
- ali so AI vsebine jasno označene za uporabnike,
- kako se preprečuje spam in manipulacija priporočil,
- ali Google s tem, ko vgrajuje svoj AI v YouTube, ne diskriminira evropskih alternativnih orodij.
Za slovenski trg je pomemben še kulturni vidik. Imamo radijske kvote za slovensko glasbo, javno financirane projekte in majhen jezikovni prostor. Če bo večina AI‑glasbe temeljila na angleškem repertoarju, se bo pritisk na že tako omejen prostor za domače ustvarjalce še povečal.
Po drugi strani lahko Lyria 3 postane poceni »skicirnik« za slovenske avtorje – skladatelji lahko testirajo aranžmaje, agencije hitro pripravijo zvočno podobo kampanj, zagonska podjetja pa dodajo glasbo v aplikacije brez dragih licenc.
6. Pogled naprej
Današnja omejitev na 30 sekund implicira, da Google Lyrio pozicionira kot orodje za kratke formate in džingle. A tehnična ovira za daljše skladbe ni nepremostljiva – gre bolj za stroške, pravne rizike in poslovni model.
V naslednjih 1–2 letih se zdi verjetno:
- Še tesnejša integracija z YouTubom. Funkciji »Ustvari glasbo v Geminiju« in »Dodaj AI podlago k Shorts« bosta najbrž hitro postali standard. Tam bo AI glasba zares eksplodirala.
- Dogovori z imetniki pravic. Da bi pomiril založbe in kolektivne organizacije (GEMA, SACEM, SAZAS …), bo Google moral ponuditi bolj jasne sheme delitve prihodkov in načine, kako pravice izključiti ali omejiti.
- Pravni spori. Tožbe glede uporabe katalogov za učenje modelov so praktično neizogibne; evropska sodišča bodo tu igrala pomembno vlogo pri definiranju meje med dovoljenim »text and data mining« in kršitvijo avtorskih pravic.
- Odziv ustvarjalcev. Del glasbenikov bo AI povsem zavrnil, drugi ga bodo vključili v proces. Uspešni bodo verjetno tisti, ki bodo AI razumeli kot novo glasbilo – ne kot nadomestek, ampak kot razširitev svojega izraza.
Največja neznanka je, ali bodo poslušalci sploh razlikovali ali jim bo mar. Bo oznaka »človeško ustvarjeno« postala nova vrednota, podobna vinilu ali »analogno posneto«, ali pa bo za večino dovolj, da se skladba »dobro sliši v ozadju«?
7. Spodnja črta
Lyria 3 v Geminiju pomeni, da AI glasba ni več eksotika, ampak infrastruktura. Prinesla bo poplavo povprečno dobrih, a kulturno precej generičnih podlag, obenem pa bo olajšala eksperimentiranje tistim, ki si studia sicer ne bi mogli privoščiti.
Ali bo to nova zlata doba ustvarjalnosti ali pa le hitrejša pot v zvočno »fast food« realnost, bo odvisno od tega, kako se bodo odzvali ustvarjalci, platforme in evropski regulatorji. Ključno vprašanje za slovenske bralce pa je: kaj bo za vas v prihodnje pomenilo, da je neka skladba »prava« glasba?
