1. Naslov in uvod
Indijski vrh AI Impact Summit ni še ena konferenca z bleščečimi govori, temveč izjava: Indija ne želi več biti le “back-office” sveta, ampak polnopravni center moči v umetni inteligenci. Z napovedmi investicij v stotinah milijard dolarjev Indija gradi tretji pol med ZDA in Kitajsko. Za Evropo – in tudi za Slovenijo – to pomeni neprijetno vprašanje: bomo AI predvsem kupovali drugje ali soustvarjali lastne platforme in infrastrukturo? V nadaljevanju analiziram, kaj se zares skriva za napovedmi iz New Delhija, kdo pridobiva, kdo tvega in kje so priložnosti za evropske in slovenske igralce.
2. Kaj se je zgodilo (na kratko)
Kot poroča TechCrunch, je Indija na vrhu India AI Impact Summit predstavila ambiciozen paket ukrepov in partnerstev.
Indijska vlada ustanavlja državni VC-sklad v višini 1,1 milijarde dolarjev, namenjen AI in napredni proizvodnji. Tehnološki minister Ashwini Vaishnaw je obenem napovedal cilj: v naslednjih dveh letih privabiti več kot 200 milijard dolarjev naložb v AI-infrastrukturo.
Konglomerat Adani želi do leta 2035 vložiti 100 milijard dolarjev v podatkovne centre za AI na obnovljive vire, kar naj bi sprožilo dodatnih 150 milijard dolarjev investicij v strežnike, električno infrastrukturo in suverene oblačne platforme.
OpenAI je razkril, da ima Indija že več kot 100 milijonov tedensko aktivnih uporabnikov ChatGPT – več jih ima le še ZDA. Podjetje odpira pisarni v Bengaluruju in Mumbaju ter s skupino Tata gradi od 100 MW do 1 GW računske zmogljivosti v državi. Anthropic, ki Indijo označuje za svoj drugi največji trg, odpira pisarno v Bengaluruju in vstopa v partnerstvo z Infosysom.
Vzporedno so bili objavljeni veliki finančni krogi (npr. vstop Blackstona v Neyso), novi večjezični in odprti modeli (Sarvam, Cohere Labs, Gnani) ter infrastrukturni dogovori (AMD–TCS, Sarvam–Qualcomm), ki skupaj rišejo sliko popolnega AI-ekosistema: čipi, podatkovni centri, modeli in aplikacije.
3. Zakaj je to pomembno
Dogajanje v Indiji ni evolucija, temveč poskus spremembe razmerij moči v globalnem AI.
Glavni zmagovalci:
- Indijska startup in korporativna scena, ki dobiva dostop do državnega kapitala, globalnih zasebnih skladov, ter konkretnih zavez glede računske moči. Pot od prototipa do nacionalnega uvajanja se drastično skrajšuje.
- Globalni AI-laboratoriji (OpenAI, Anthropic) s tem dobijo neposreden dostop do enega največjih bazenov razvijalcev ter do ogromnega trga uporabnikov, ki so z AI-orodji (posebej pri učenju in programiranju) že doma.
- Dobavitelji čipov in infrastrukture (AMD, ponudniki GPU-jev, obnovljivih virov) pridobijo novo, stroškovno konkurenčno lokacijo za masovno gradnjo “AI tovarn”.
Potencialni poraženci:
- Klasične IT-storitve in BPO, ki temeljijo na poceni človeškem delu za rutinske naloge. Opozorila Vinoda Khosle, da se lahko ta segment v nekaj letih skoraj popolnoma zmanjša, sovpadajo z izjavami šefov indijskih IT-velikanov, da bodo gledali na dobiček, ne na zaposlovanje.
- Države, ki so računale, da bo Indija ostala “poceni izvajalec”, zlasti pri razvoju programske opreme. Če Indija preide na izvoz lastnih AI-produktov in platform, se dosedanji outsourcing-model obrne: namesto da podpira tuje rešitve, jih bo začela agresivno konkurirati.
Ključna posledica: AI ni več zgodba dveh polov (ZDA–Kitajska). Indija gradi temelje – uporabnike, infrastrukturo, kapital, politično voljo – za tretji pol. To bo vplivalo na pogajalsko moč vseh ostalih regij, ki se odločajo, ali bodo AI zmogljivosti gradile same ali jih najemale drugje.
4. Širši kontekst
Vrh se idealno vklaplja v več širših trendov v industriji.
1. Geopolitika računske moči.
Kdor nadzira GPU-je in energijo, določa tempo inovacij. Medtem ko ZDA zaostrujejo izvoz čipov na Kitajsko, Indija podpisuje dolgoročne zaveze: Tata–OpenAI do 1 GW računske moči, Adanijevih 100 milijard za zelene podatkovne centre, AMD–TCS za “rack-scale” AI-infrastrukturo. To je v praksi nacionalna strategija za compute.
2. Prehod od storitev k platformam.
Prejšnja indijska zgodba je temeljila na Infosysu, TCS in Wipru – prodaja delovnih ur. Danes vidimo Sarvam z odprtokodnimi modeli (30B, 105B), podjetja kot Gnani z večjezičnim govornim TTS in igralce, kot je Cohere Labs, z večjezičnimi modeli z odprtimi utežmi. To je premik od “najema razvoja” k lastni intelektualni lastnini.
3. Odprti vs. zaprti modeli v realnih trgih.
Indija je naravni laboratorij za večjezične in nizkoračunske modele. Če nekdo zgradi robusten AI, ki deluje na napravi, podpira desetine jezikov in spoštuje lokalno hrambo podatkov (primer Cartesia–Blue Machines), ima globalni potencial – posebej v Afriki, JVE in Latinski Ameriki.
4. Politični signal.
Prisotnost Sundarja Pichaija, Sama Altmana, Daria Amodeia, Demisa Hassabisa in Emmanuela Macrona ob Narendra Modiju ni naključje. Indija svetu sporoča, da je zanesljiv in skalabilen partner za AI. Za zahodne vlade, ki iščejo protiutež kitajskemu vplivu zunaj okvira ZDA, je to privlačno sporočilo.
Rezultat je svet, kjer bo inovacija geografsko bolj razpršena, a bo hkrati koncentrirana v državah, ki znajo hitro mobilizirati kapital, energijo in talent. Indija si želi biti v tem klubu – in to zelo glasno.
5. Evropski in slovenski vidik
Za Evropo in Slovenijo je indijski premik hkrati priložnost in opozorilo.
Priložnosti:
- Cenejši in zeleni compute. Evropska podjetja, ki jih dušijo visoki stroški energije in GPU-jev, bi lahko del svojih AI-obremenitev selila v indijske podatkovne centre, seveda z jasnimi pogodbenimi in regulativnimi okvirji (GDPR, prenos podatkov, DSA).
- Večjezični modeli za kompleksne trge. Indijska ekspertiza v nizkoračunskih, večjezičnih modelih je lahko dragocena za regije z veliko jezikovno razdrobljenostjo – od Balkana do podsaharske Afrike. Tukaj bi lahko slovenska podjetja, ki že delajo z manjšinskimi jeziki, našla naravne partnerje.
- Skupni razvoj “trustworthy AI”. EU gradi AI Act in močan okvir zaupanja, Indija pa kapacitete in trg. Kombinacija evropske regulativne verodostojnosti in indijskega obsega bi lahko ustvarila konkurenčne rešitve za tretje trge.
Opozorila:
- Konkurenčnost. Medtem ko Bruselj razpravlja o členih AI Acta, New Delhi govori v gigavatih in stotinah milijard dolarjev. Če Evropa ne bo vzporedno vlagala v lastno infrastrukturo (npr. evropske GPU grozde), se bo preveč zanašala na zunanje igralce – vključno z Indijo.
- Boj za talente. Slovenski in regionalni razvijalci z indijskim poreklom so doslej pogosto iskali kariero v Berlinu, Londonu ali Amsterdamu. Če bo doma na voljo delo v laboratorijih, kot so OpenAI, Anthropic, in v dobro financiranih lokalnih startupih, se ta tok lahko obrne.
Realističen odgovor Evrope – in tudi Slovenije – ni cenovna vojna z Indijo, ampak pametno zavezništvo: povezovanje industrijskih igralcev (energetika, mobilnost, zdravstvo) z indijsko AI-infrastrukturo in modeli, ob hkratnem varovanju strateških podatkov in ključnih IP-jedr.
6. Pogled naprej
V naslednjih 2–3 letih bodo ključna naslednja vprašanja:
Koliko napovedanega denarja se bo res prelilo v železo in beton? Bo Indija dejansko postavila obljubljene podatkovne centre, zagotovila zemljišča, omrežje in stabilen regulatorni okvir, ali bo del tega ostal na ravni političnega marketinga?
Kako bo Indija regulirala AI, ko pride do prvih večjih incidentov? Z rastjo uporabe v financah, zdravstvu, javni upravi in izobraževanju bo neizogibno prišlo do sporov glede pristranskosti, dezinformacij in izgube delovnih mest. Bo Indija ubrala pot “minimalne regulacije” ali postopoma konvergirala proti evropskemu pristopu z jasnimi razredi tveganja?
Kaj se bo zgodilo z milijoni IT in BPO delavcev? Če se avtomatizacija res pospeši, bo pritisk na prekvalifikacije izjemen. Uspeh preobrazbe iz “outsourcing ekonomije” v “AI-produktno ekonomijo” bo odvisen od tega, ali bodo ti ljudje postali graditelji, ne žrtve AI.
Globalni doseg indijskih modelov. Če bodo rešitve, kot so Sarvamovi odprti modeli, Gnanijev večjezični govor in Cohere Labsovi mobilni modeli, dovolj zmogljivi in energetsko učinkoviti, lahko postanejo de facto standardi v državah, kjer evropska ponudba praktično ne obstaja.
Indijsko-evropska partnerstva. Vredni spremljanja bodo dogovori med evropskimi oblaki, industrijskimi podjetji in indijskimi infrastrukturnimi ter modelnimi ponudniki. Če bo recimo kak večji evropski proizvajalec avtomobilov ali energetike del svojih AI-sistemov razvil z indijskimi partnerji, bo to jasen signal spremembe razmerij.
Vrh AI Impact Summit torej ni zaključek, ampak štartni signal. Jasno pa je nekaj: Indija se ne vidi več kot pasivni uporabnik tujih AI-orodij. Vprašanje je, ali bo Evropa pravočasno definirala, kakšno vlogo želi imeti v tej novi delitvi dela.
7. Spodnja črta
India AI Impact Summit razkriva državo, ki želi postati tretji globalni center umetne inteligence – z lastno infrastrukturo, modeli in kapitalom. Za Evropo in Slovenijo to ni razlog za paniko, ampak za trezen strateški razmislek: ali bomo z Indijo predvsem trgovali kot z zunanjim ponudnikom, ali pa gradili partnerstva, kjer prispevamo regulativno zaupanje in domensko znanje? Čas, ko je bilo dovolj le “outsourcati v Indijo”, se očitno izteka.
