Skrbi, kako bo umetna inteligenca vplivala na delovna mesta, niso več zgolj občutek v zraku.
Novembrska študija MIT ocenjuje, da bi lahko umetna inteligenca že danes avtomatizirala 11,7 % delovnih mest. Ankete kažejo, da delodajalci zaradi tehnologije že ukinjajo vstopna delovna mesta, podjetja pa AI vse pogosteje navajajo kot razlog za odpuščanja.
Zdaj pa še vlagatelji jasno povedo: leto 2026 bo točko preloma, ko se bo to zares poznalo na trgu dela.
Vprašanja o delovnih mestih, čeprav jih nihče ni izrecno zastavil
V nedavni anketi TechCruncha med podjetniškimi VC-ji je več vlagateljev ocenilo, da bo AI imel velik vpliv na podjetniško delovno silo v letu 2026. Zanimivo: anketa tega sploh ni izrecno spraševala – tema se je pojavila sama od sebe.
Ko vlagatelji, ki gledajo v proračune in dolgoročne načrte, sami od sebe začnejo govoriti o vplivu na delo, je to signal, ki ga velja vzeti resno – tudi v lokalni tech skupnosti.
Eric Bahn: »Videti je, da se bo leta 2026 zgodilo nekaj velikega«
Eric Bahn, soustanovitelj in generalni partner sklada Hustle Fund, pričakuje, da bo AI v letu 2026 začel preoblikovati vloge znotraj podjetij – čeprav še ni jasno, kako natančno.
»I want to see what roles that have been known for more repetition get automated, or even more complicated roles with more logic become more automated,« je dejal Bahn.
»Is it going to lead to more layoffs? Is there going to be higher productivity? Or will AI just be an augmentation for the existing labor market to be even more productive in the future? All of this seems pretty unanswered, but it seems like something big is going to happen in 2026.«
To je ključna dilema tudi za številne slovenske znanja željne delavce: bo AI zamenjal njihovo delo ali jih bo predvsem okrepil? Bahn v bistvu pravi, da bomo v letu 2026 začeli dobivati konkretne odgovore, ne le teorij.
Proračuni se selijo od ljudi k AI
Če želite napovedati prihodnost dela, poglejte, kam teče denar.
Marell Evans, ustanovitelj in managing partner sklada Exceptional Capital, pričakuje, da bodo podjetja rast izdatkov za AI financirala iz postavke za delo in nova zaposlovanja.
»I think on the flip side of seeing an incremental increase in AI budgets, we’ll see more human labor get cut and layoffs will continue to aggressively impact the U.S. employment rate,« pravi Evans.
Rajeev Dham, managing director pri Sapphire, se strinja, da bodo proračuni za leto 2026 začeli preusmerjati sredstva iz dela v AI.
Za zaposlene to pomeni, da bodo interne AI iniciative vse pogosteje v direktni konkurenci z novimi zaposlitvami – vsaka nova rešitev bo tehtana proti dodatnemu človeku v ekipi.
2026 kot leto AI agentov
Nekateri vlagatelji verjamejo, da bo 2026 prineslo kvalitativni premik: iz AI kot orodja v AI kot agenta, ki delo opravlja sam.
Venture investitor Battery Ventures Jason Mendel napoveduje, da bo AI presegel zgolj povečevanje produktivnosti zaposlenih.
»2026 will be the year of agents as software expands from making humans more productive to automating work itself, delivering on the human-labor displacement value proposition in some areas,« pravi Mendel.
Ta formulacija – »human-labor displacement value proposition« – pove veliko. To je tisti del obljube AI, ki ga ponudniki v javnosti pogosto zmehčajo, a ga finančni direktorji in vlagatelji razumejo zelo neposredno: če agent zanesljivo opravi celoten proces, nekaterih nalog – in nekaterih delovnih mest – preprosto ne potrebujete več.
AI kot priročen grešni kozel
Prihajajoča odpuščanja pa ne bodo vedno resnično posledica AI – čeprav bo na odpustnem pismu morda pisalo ravno to.
Antonia Dean, partnerica v skladu Black Operator Ventures, pričakuje, da bodo vodstva podjetij AI pogosto izkoristila za prekrivanje starih napak.
»The complexity here is that many enterprises, despite how ready or not they are to successfully use AI solutions, will say that they are increasing their investments in AI to explain why they are cutting back spending in other areas or trimming workforces,« pravi.
»In reality, AI will become the scapegoat for executives looking to cover for past mistakes.«
Če AI postane vsesplošen izgovor za odpuščanja, bo težje ločiti:
- resnično tehnološko zamenjavo dela
- klasično zniževanje stroškov
- saniranje preteklega napačnega investiranja ali prehitrega zaposlovanja
To bo pomembno tako za delavce kot za regulatorje – tudi v EU, kjer debata o regulaciji AI že teče.
Industrijska zgodba proti realnim strahovom
Podjetja, ki gradijo rešitve z umetno inteligenco, rada poudarjajo, da AI ne ukinja delovnih mest, temveč:
- avtomatizira rutinsko, »busy work« delo
- zaposlenim omogoča več »globokega dela«
- jih potiska v bolj zahtevne, bolje plačane vloge
A signali s trga so manj rožnati. Že danes vidimo:
- oceno MIT, da bi AI lahko avtomatiziral 11,7 % delovnih mest
- delodajalce, ki ukinjajo vstopne pozicije zaradi AI
- podjetja, ki kot razlog za odpuščanja navajajo prav AI
Poleg tega pa imamo skupino VC-jev, ki za leto 2026 napoveduje:
- večje AI proračune na račun zaposlovanja
- AI agente, ki avtomatizirajo celotne tokove dela
- AI kot grešnega kozla za zmanjševanje stroškov dela
Če sklepamo po vlagateljih, ki so najbliže tem projektom, leto 2026 verjetno ne bo pomirilo strahov pred avtomatizacijo. Prej nas čaka leto, ko bo vpliv AI na delo dokončno preskočil iz teorije v realne proračune in načrte zaposlovanja – tudi za vas, ki delate v tehnoloških podjetjih doma ali v tujini.
