Meta je pravkar pokazala, s čim namerava napajati svoje prihodnje AI gruče: z jedrsko energijo.
Podjetje je podpisalo dolgoročne pogodbe s tremi ponudniki – Vistro, Oklo in TerraPower – za več kot 6 gigavatov (GW) elektrike za svoje podatkovne centre v ZDA.
Gre za količino, ki je primerljiva z več velikimi jedrskimi elektrarnami skupaj.
Trije partnerji, dve strategiji
Meta kombinira dva pristopa:
- Vistra – prodaja elektriko iz obstoječih jedrskih elektrarn.
- Oklo in TerraPower – razvijata majhne modularne reaktorje (SMR) in gradita nove enote.
Vse to sledi razpisu iz decembra 2024, ko je Meta iskala partnerje, ki bi lahko do zgodnjih 2030‑ih dodali 1–4 GW nove proizvodne zmogljivosti. Velik del te energije bo tekel prek omrežja PJM, ki pokriva 13 zveznih držav na vzhodu in srednjem zahodu ZDA in je že zdaj zasičeno s podatkovnimi centri.
Vistra: najhitrejša pot do nizkoogljične baze
Najbolj neposreden učinek ima 20‑letna pogodba z družbo Vistra.
- Meta bo kupovala 2,1 GW iz dveh obstoječih jedrskih elektrarn v Ohiu: Perry in Davis‑Besse.
- Vistra bo v sklopu dogovora povečala zmogljivosti teh dveh elektrarn ter še Beaver Valley v Pensilvaniji.
- Nadgradnje bodo dodale še 433 megavatov (MW) in naj bi se v omrežje vključile v zgodnjih 2030‑ih.
Elektrika iz obstoječih reaktorjev je med najcenejšimi viri zanesljive proizvodnje v omrežju, zato bo ta del paketa za Meto skoraj zagotovo najugodnejši.
Oklo: visoko tveganje, če SMR zamuja
Meta se podaja tudi v precej bolj tvegano smer z Oklom.
Podjetje se je na borzo uvrstilo prek SPAC posla leta 2023 in ima že sklenjen velik dogovor z operaterjem podatkovnih centrov Switch. A hkrati se težko prebija skozi licenciranje pri ameriški jedrski agenciji NRC.
Kljub temu Meta naroča 1,2 GW zmogljivosti in pričakuje prve kilovate že okoli 2030.
- Oklovi reaktorji Aurora Powerhouse proizvedejo 75 MW na enoto.
- Za izpolnitev naročila bo podjetje moralo zgraditi več kot ducat reaktorjev v okrožju Pike v Ohiu.
Oklo cilja na dolgoročne stroške 80–130 USD na megavatno uro pri kasnejših elektrarnah, pri čemer bodo prve enote dražje. Za vas kot opazovalce industrije to pomeni realen preizkus SMR‑hipoteze: serijska proizvodnja manjših reaktorjev naj bi znižala ceno, a praksa tega še ni potrdila.
TerraPower: napredni reaktor z vgrajenim shranjevanjem
Tretji del paketa prihaja iz TerraPower, podjetja, ki ga je soustanovil Bill Gates.
TerraPower načrtuje, da bo Meti začel dobavljati elektriko okoli 2032.
Njihov dizajn:
- uporablja taljeno natrij za prenos toplote iz reaktorja na generator,
- vključuje sistem shranjevanja, kjer se pregreta sol hrani v izoliranih rezervoarjih in se sprošča, ko poraba naraste.
Vsak reaktor:
- proizvaja 345 MW elektrike,
- ima shranjevanje, ki lahko zagotovi dodatnih 100–500 MW za več kot pet ur.
Podjetje v partnerstvu z GE Hitachi gradi svojo prvo elektrarno v Wyomingu in za zdaj dokaj gladko napreduje skozi postopek NRC.
V dogovoru z Meto:
- bosta prvi dve enoti za Meto skupaj zagotavljali 690 MW,
- Meta pa ima pravico naročiti še šest reaktorjev, kar bi skupaj pomenilo 2,8 GW jedrske moči in 1,2 GW shranjevanja.
Ciljni dolgoročni strošek TerraPower je 50–60 USD/MWh za kasnejše elektrarne; tudi tukaj bodo prve dražje.
AI sili tehnološka podjetja v energetski preobrat
Ključni kontekst je eksplozija porabe v podatkovnih centrih zaradi umetne inteligence. Trening velikih modelov in vedno večja uporaba inferenc v realnem času iz podatkovnih centrov dela velike industrijske odjemalce, ki zahtevajo 24/7 napajanje.
Vetrne in sončne elektrarne tega same ne morejo zagotavljati. Jedrska energija pa ponuja stalen, nizkoogljični vir, ki se dobro ujema z neprekinjenimi AI delovnimi obremenitvami.
Za vas kot del slovenske (in širše evropske) skupnosti je sporočilo precej jasno: ko globalni hyperscalerji, kot je Meta, v nekaj potezah rezervirajo več kot 6 GW jedrske energije, se tekma za dolgoročne, zanesljive vire šele zares začenja.
