Merriam‑Webster je kot besedo leta razglasil »slop«. Le nekaj tednov pozneje izvršni direktor Microsofta Satya Nadella prosi, naj s tem izrazom prenehamo.
V objavi na osebnem blogu poziva, naj generativne modele ne obravnavamo več kot nizkokakovosten digitalni pomije, temveč kot »bicycles for the mind« – kolesa za možgane.
Zapiše:
»Nov koncept, ki razvije ‘bicycles for the mind’ tako, da na AI vedno gledamo kot na oder za človeški potencial, ne kot na zamenjavo.«
In nadaljuje:
»Preseči moramo razprave o slopu proti sofisticiranosti in razviti novo ravnotežje v naši ‘teoriji uma’, ki upošteva ljudi, opremljene s temi novimi orodji kognitivnega ojačevanja, ko se povezujemo med seboj.«
Prevedeno iz nadellovščine to pomeni dvoje:
- Ne podcenjujte AI‑vsebin kot »slop« – kot brezvreden spam.
- Ne govorite več o AI kot o zamenjavi ljudi, temveč kot o produktivnostnem sloju na vrhu človeškega dela.
Težava: velik del AI‑posla se danes prodaja prav obratno.
Poslovni model: manj ljudi, več AI
Če pogledate predstavitve AI agentov, je logika jasna. Cene utemeljujejo s tem, koliko delovnih mest naj bi sistem nadomestil. Oglaševanje govori o »end‑to‑end avtomatizaciji«, ne o »boljših orodjih za vašo ekipo«.
Tudi napovedi nekaterih največjih imen v AI gredo v to smer. Izvršni direktor Anthropica Dario Amodei je maja opozoril, da bi lahko AI prevzel polovico vseh začetnih belih ovratnikov in v naslednjih petih letih dvignil brezposelnost na 10–20 %. To je ponovil tudi v oddaji 60 Minutes.
Te številke so za zdaj ocene, ne dejstvo. A utrjujejo naracijo, pred katero želi Nadella pravzaprav pobegniti: AI kot stroj za odpuščanje, ne kot pomočnik.
Kaj kažejo prvi podatki
Slika na trgu dela je za zdaj precej bolj zamegljena.
Večina orodij umetne inteligence danes ne nadomesti celotnih poklicev. Uporabljajo jih ljudje – pogosto z obveznim preverjanjem natančnosti in halucinacij.
Pogosto citirana je raziskava Project Iceberg z MIT, ki meri gospodarski vpliv AI na delo. Ekipa ocenjuje, da je AI trenutno sposobna opraviti približno 11,7 % plačanega človeškega dela.
To se pogosto napačno bere kot »AI lahko zamenja skoraj 12 % delovnih mest«. V resnici Project Iceberg ocenjuje, kolikšen delež nalog posamezne službe je mogoče prenesti na AI, nato pa temu delu priredi plače.
Primeri, ki jih navajajo, so avtomatizirano papirno delo za medicinske sestre in AI‑generirana programska koda. To so koščki dela v okviru služb, ne celotne službe, ki čez noč izginejo.
Seveda pa obstajajo poklici, kjer je udarec že občuten. Substack Blood in the Machine navaja korporativne grafične oblikovalce in marketinške blogerje kot skupini, kjer AI že resno znižuje povpraševanje. Podobno imajo visoko brezposelnost novopečeni junior programerji.
Hkrati pa velja: visoko usposobljeni umetniki, pisci in programerji z močnimi temeljnimi znanji z AI naredijo boljše delo kot brez nje. Generativna orodja za zdaj ne zmorejo zamenjati vrhunske človeške ustvarjalnosti.
Paradoks: najbolj izpostavljena dela cvetijo
Če pogledamo na ravni celotnega trga, je slika še bolj nenavadna.
V svojem gospodarskem poročilu za leto 2026 je družba Vanguard analizirala približno 100 poklicev, ki so najbolj izpostavljeni avtomatizaciji z AI. Ugotovila je, da ti poklici presegajo preostali trg dela, in to tako po rasti zaposlenosti kot po realni rasti plač.
Skratka: ljudje, ki so najbliže AI, ne izginjajo. Ko orodja obvladajo, postanejo bolj dragoceni, ne manj.
To se zelo dobro ujema z Nadellino vizijo AI kot »kognitivnega ojačevalnika« – kot vzvoda in odra za človeški potencial.
Microsoft in neprijeten kontekst
Težava za Nadello je, da je prav Microsoft postal eden glavnih simbolov gesla »AI nam jemlje službe«.
V letu 2025 je podjetje odpustilo več kot 15.000 ljudi, hkrati pa je v poslovnem letu, ki se je končalo junija, zabeležilo rekordne prihodke in dobiček. AI je imel pri tem osrednjo vlogo.
V javnem internem dopisu o odpuščanjih Nadella ni zapisal, da je AI neposredno povzročila rezove. Je pa poudaril, da mora Microsoft »preoblikovati svoje poslanstvo za novo ero« in med tremi ključnimi cilji navedel »AI transformation«, poleg varnosti in kakovosti.
Podobno so ravnali tudi drugi velikani. Po podatkih raziskovalnega podjetja Challenger, Gray & Christmas, na katere se sklicuje CNBC, je bila AI lani omenjena kot razlog za skoraj 55.000 odpuščanj v ZDA. Med največjimi rezi so bila podjetja, kot so Amazon, Salesforce, Microsoft in drugi lovci na AI.
Tudi tukaj poročilo Vanguarda doda nekaj nians. Velik del teh odpuščanj je povezan s klasičnim premikanjem kapitala – zapiranjem počasneje rastočih enot in preusmerjanjem denarja v nove AI‑posle – bolj kot z neposrednim nadomeščanjem konkretnih ljudi z modeli.
Ali lahko AI neha biti »slop«?
Nadella želi, da se industrija premakne stran od dileme »slop proti sofisticiranosti« in začne razmišljati o ljudeh, opremljenih z orodji za »kognitivno ojačevanje«.
Stava je jasna: če bomo na AI gledali kot na infrastrukturo za človeški potencial – bolj kot na internet ali preglednice kot pa na robota, ki nam jemlje službo – jo bomo tudi drugače regulirali, uvajali in se zanjo izobraževali.
A ekonomski signali še vedno vlečejo v drugo smer. AI agente je lažje prodajati, če obljubljajo manj zaposlenih. Investitorji podjetja nagrajujejo, ko hkrati z govorum o »AI učinkovitosti« napovedo odpuščanja.
In na kulturni ravni se »slop« kar noče posloviti. Družbena omrežja so polna meme‑ov in kaotičnih AI videov. Za mnoge je prav ta nered – pomije interneta – njihov prvi stik z generativno AI.
Za slovenske razvijalce, ustvarjalce in podjetnike to pomeni zelo konkretno dilemo: boste AI uporabljali kot orodje, ki vam poveča vrednost na trgu, ali pa boste čakali, da vas zajame naslednji val rezov pod krinko »AI transformacije«?
Nadella stavi na prvo možnost – na kolesa za možgane, ne na digitalni slop.
