- NASLOV IN UVOD
New Relicova novost ni le še en »tudi mi imamo AI« oglas. Z uvedbo platforme za agente z umetno inteligenco in z nadgrajeno podporo za OpenTelemetry (OTel) podjetje zelo jasno nakazuje, kam se premika opazljivost: stran od ljudi, ki buljijo v grafe, k flotam specializiranih agentov, ki spremljajo telemetrijo in sprožajo ukrepanje.
Za evropska podjetja, tudi za slovenska scaleupe in ponudnike v oblaku, je to pomembno vprašanje: kdo bo v prihodnje dejanski »nadzorni stolp« za produkcijske sisteme – in ali bo ta nadzor temeljil na odprtih standardih ali na še eni zaprtih platformi?
- NOVICA NA KRATKO
Kot poroča TechCrunch, je New Relic predstavil dve ključni novosti.
Prvič, brez‑kodno »New Relic Agentic Platform«, ki podjetjem omogoča sestavljanje agentov z umetno inteligenco, osredotočenih na naloge s področja opazljivosti. Ti agenti spremljajo podatke o delovanju aplikacij in infrastrukture, iščejo napake in odstopanja, jih povezujejo v incidente ter lahko upravljajo tudi že obstoječe bote. Platforma podpira Model Context Protocol (MCP), ki AI‑aplikacijam omogoča varen dostop do zunanjih podatkovnih virov in drugih New Relic orodij.
Drugič, New Relic je svoje APM agente nadgradil z vgrajenimi OpenTelemetry zmožnostmi. Podjetja lahko zdaj pošiljajo OTel‑podatke neposredno v New Relic in jih upravljajo skupaj z ostalimi v isti konzoli. Podjetje trdi, da s tem zmanjšuje breme upravljanja ločenih OTel zbiralnikov in rešuje razdrobljenost, ki je do zdaj zavirala širšo uporabo OTel.
- ZAKAJ JE TO POMEMBNO
Ta poteza napada dve največji težavi sodobnega upravljanja sistemov:
- preveč orodij, premalo ljudi in
- preveč podatkov, premalo konkretnih dejanj.
Platforma za AI agente je New Relicov odgovor na že nekoliko obrabljeni »AIOps« hype. Razlika je, da se podjetje zavestno omeji na domene, kjer ima podatke in znanje – opazljivost. Ne obljublja univerzalne umetne inteligence za vse, temveč zelo konkretne agente: za odkrivanje regresij, korelacijo signalov, odpiranje incidentov, sprožanje runbookov.
Kdo pridobi?
- Obstoječe stranke New Relica, ki dobijo pot do AI‑podprtega upravljanja brez gradnje lastnih agentnih okvirjev ali neposredne integracije velikih jezikovnih modelov v produkcijo.
- Manjše ekipe v podjetjih in javni upravi, ki si težko privoščijo močne SRE oziroma DevOps time – zdaj lahko najamejo vsaj del te »pametne avtomatizacije« kot storitev.
Kdo lahko izgubi?
- Neodvisni ponudniki OTel zbiralnikov in orodij, ki monetizirajo kompleksnost telemetrijskih cevi; če bo »pošljite nam vaš OTel« postala privzeta izbira, bo del te vrednosti izpuhtel.
- Generične AIOps platforme, ki sedijo nad več monitorinškimi sistemi; če opazljivostni ponudniki sami ponudijo prepričljiv agentni sloj, je prostora za »nevtralne možgane nad vsem« manj.
Strateško gre za klasičen platformni pristop: na robu toplo pozdraviti odprte standarde (OTel, MCP), v sredini pa ohraniti lastniško inteligenco in podatkovno zgodovino, ki ju je težko zamenjati.
- ŠIRŠI KONTEKST
New Relicovo gibanje se lepo vklaplja v širši prehod v t. i. agentsko infrastrukturo.
Salesforce je z Agentforce leta 2024 začel pripoved o tem, da bodo poslovne procese kmalu vodile jate pol‑avtonomnih agentov. OpenAI je letos dodal svoj sloj za agentne aplikacije. Gartner takšne platforme opisuje kot »nujno infrastrukturo« za uvajanje umetne inteligence v podjetjih.
Opazljivost je logično izhodišče: ogromno podatkov, ponavljajoči se procesi in množica odločitev, ki so danes še vedno ročne.
Ni pa to povsem novo. Že v 2010‑ih so ponudniki obljubljali »samozdravilno infrastrukturo« prek runbookov, pravil in prvih AIOps rešitev. Te so bile pogosto krhke in hrupne, ker niso razumele konteksta. Današnji agenti, podprti z LLM in bogato telemetrijo, lahko v realnem času berejo loge, metrike in trace, jih povezujejo z znanjem o arhitekturi in predlagajo – ali celo izvedejo – ukrepe.
Če pogledamo konkurenco:
- Datadog ima svoje AI asistente in avtomatizacijske tokove,
- Dynatrace gradi zgodbo okoli Davis AI,
- Elastic generativno AI vgrajuje v iskanje in opazljivost.
New Relic se razlikuje predvsem z eksplicitnim poudarkom na MCP in tesni integraciji z OpenTelemetry. To kaže na svet, kjer:
- OTel standardizira, kako zbiramo podatke,
- MCP standardizira, kako agenti govorijo z orodji in viri,
- ponudniki pa tekmujejo s tem, kaj njihovi agenti dejansko znajo narediti.
Bitka se tako seli od surovega zbiranja podatkov k AI‑podprtemu odločanju.
- EVROPSKI IN LOKALNI VIDIK
Za evropska podjetja to ni le tehnična novica, ampak tudi regulativna dilema.
Direktivi NIS2 in DORA od bank, energetike, zdravstva in drugih ključnih sektorjev zahtevata dokazljivo zmožnost hitrega zaznavanja in obvladovanja incidentov. AI agenti za opazljivost so skoraj »pisani na kožo« takšnim zahtevam: lahko pomagajo odkrivati anomalije, generirati poročila in celo predlagati korektivne ukrepe.
Hkrati pa imajo evropske organizacije za sabo izkušnje s Schrems II in prenosi podatkov v ZDA. Telemetrija pogosto vsebuje osebne podatke ali vsaj psevdonimizirane identifikatorje. Pošiljanje vseh OTel tokov v ameriški SaaS ni vedno skladno z usmeritvami DPO‑jev ali lokalnih nadzornikov.
Za slovenska podjetja – od fintech startupov v Ljubljani do ponudnikov gostovanja in javnega sektorja – bo ključno vprašanje, ali lahko takšno platformo uporabljajo na način, ki je skladen z GDPR, z načeli minimizacije podatkov in z morebitnimi zahtevami po lokalnem hranjenju.
Na drugi strani se odpirajo priložnosti za evropske igralce: Elastic (z evropskimi koreninami), nemški monitoring projekti in ponudniki suverenih oblakov lahko ponudijo »AI‑podprto opazljivost znotraj EU jurisdikcije«. OTel kot standard jim daje interoperabilnost, ki jo potrebujejo za konkurenco globalnim SaaS‑om.
- POGLED NAPREJ
V naslednjih dveh letih lahko pričakujemo več razvojnih linij.
1. Specializacija agentnih platform.
Videli bomo ločene ekosisteme za agente za opazljivost, varnost, CRM, ERP. New Relic se jasno pozicionira v nišo opazljivosti – raje globoko kot široko. Uspeh bo merjen zelo konkretno: ali se res skrajša MTTR, zmanjša število ročnih intervencij in nočnih dežurstev?
2. Upravljanje tveganj bo postalo ključno.
Resni prihranki nastanejo šele, ko agenti ne le svetujejo, ampak tudi izvajajo spremembe – skaliranje, rollbacke, preklop prometa. Takrat bodo varnostne službe in regulatorji zahtevali:
- jasne revizijske sledi odločitev agentov,
- robustne varovalke (časovna okna, omejena pooblastila),
- dokaze o tem, da agenti delujejo v mejah predvidenega.
Uspešni bodo tisti ponudniki, ki bodo to znali povezati z zahtevami nastajajočega Akta o umetni inteligenci.
3. OpenTelemetry bo postal de facto norma.
S tem, ko New Relic vgradi OTel v svoje agente in ponudi upravljanje zbiralnikov kot storitev, v praksi priznava, da je standard zmagal – in to obrača sebi v prid. Podobno bodo prisiljeni narediti tudi drugi. V nekaj letih bo lastno izmišljanje telemetrijskih formatov videti tako zastarelo, kot če bi danes pisali svoj TCP/IP sklad.
Odprto ostaja vprašanje, ali bodo podjetja pripravljena enemu ponudniku prepustiti tako podatkovno plast opazljivosti kot AI‑krmilno plast – ali pa bodo raje gradila bolj modularno, več‑ponudniško arhitekturo.
- KLJUČNO SPOZNANJE
New Relic z agenti z umetno inteligenco in z OTel stavo pametno brani in napada hkrati: na robu se nasloni na odprte standarde, v sredini pa skuša postati nepogrešljiv zaradi avtomatizacije, ne le zaradi lepih grafov.
Podjetja bi se morala z agenti poigrati – a jih obravnavati kot mlajše SRE‑jevce: nadzorovati jih, omejiti pooblastila in od njih zahtevati merljive rezultate. Ključno vprašanje za vas je, ali želite, da naslednji večji incident najprej analizira človek ali AI, ki je ravno pred tem sam spremenil vašo konfiguracijo.
