1. Naslov in uvod
Jensen Huang bo na GTC 2026 spet stal na odru v usnjeni jakni, a pravo vprašanje ni, kateri novi čip bo pokazal. Ključno je, kdo bo nadzoroval tekoči del AI – agente in inferenco, kjer nastajajo dejanske storitve in računi za računalništvo.
Njegova keynote predstavitev letos ni le tehnični dogodek, temveč politična izjava o razmerjih moči med Nvidio, hiperskalnimi oblaki in podjetji, ki na tej infrastrukturi gradijo. V nadaljevanju analiziramo, kaj pomenijo govorice o platformi za AI agente NemoClaw, o novem inferenčnem čipu in o sporazumu z Groqom – ter zakaj bi morali biti slovenski in evropski odločevalci zelo pozorni.
2. Dogodek na kratko
Kot poroča TechCrunch, bo Nvidia prihodnji teden v San Joseju odprla letno konferenco GTC s Hueangovim dvournim uvodnim nagovorom v ponedeljek ob 11. uri po pacifiškem času. Prenos bo na voljo v živo prek spletne strani dogodka.
GTC je osrednja konferenca podjetja, kjer Nvidia običajno napoveduje nove izdelke, partnerstva in svojo vizijo prihodnosti računalništva in umetne inteligence. Letošnji program je usmerjen v AI v različnih panogah – od zdravstva do robotike in avtonomnih vozil.
Po poročanju TechCruncha naj bi Nvidia predstavila odprtokodno platformo za podjetniške AI agente z imenom NemoClaw, ki jo je najprej razkril Wired. Pričakuje se tudi nov čip za pospeševanje AI inferenc – faze, v kateri model, ki je že naučen, dejansko odgovarja na vprašanja ali sprejema odločitve.
Investitorji bodo pozorno spremljali tudi, kako bo Nvidia predstavila sodelovanje z Groqom, specializiranim za inferenco, katerega tehnologijo je po navedbah TechCruncha lani licencirala v poslu, vrednem okoli 20 milijard dolarjev.
3. Zakaj je to pomembno
Nvidia že dolgo dominira pri učenju velikih modelov – pri tem segmentu ima po ocenah okoli 80‑odstotni tržni delež. Govorice pred GTC 2026 nakazujejo, da podjetje agresivno napreduje še v drugi polovici enačbe: inferenco in programski sloj, ki upravlja AI agente.
Platforma, kot je NemoClaw, je strateško zelo pomenljiva. Navzven bo videti kot nevtralna odprtokodna osnova, na kateri lahko podjetja gradijo lastne agente. V praksi pa bo referenčna implementacija najverjetneje tesno optimizirana za Nvidiin ekosistem – CUDA, TensorRT, Triton in ostale knjižnice. Rezultat: čim večji del delovnih bremen bo samodejno ostal na Nvidiini strojni opremi.
Odločilen je tudi premik v inferenco. Tu nastajajo vsakomesečni računi za oblak, ko AI storitve preidejo iz pilotov v resnično rabo. Če bo novi čip občutno znižal ceno in porabo energije na eno inferenco, bo Nvidia oslabila argumente za lastne čipe v Googlu, Amazonu, Microsoftu in drugod.
Sodelovanje z Groqom pa pokaže še nekaj: Nvidia je pripravljena posvojiti zunanjo arhitekturo, kadar ji to pomaga utrditi vpliv. To ni več le zgodba o »čisti« CUDA‑domini, temveč o tem, da podjetje sestavlja najbolj konkurenčen paket – ne glede na izvor posameznih tehnologij.
Zmagovalci: Nvidia in velika podjetja, ki želijo enotno, integrirano plast od strojne opreme do agentov. Potencialni poraženci: manjši ponudniki infrastrukture in zagonska podjetja, ki gradijo lastne platforme za agente.
4. Širša slika
GTC 2026 prihaja v trenutku, ko se panoga premika od klepetalnih botov k agentom – sistemom, ki ne le odgovarjajo na vprašanja, temveč sprožajo orodja, klice API‑jev in izvajajo večstopenjske procese.
OpenAI ponuja »GPT‑je« in pomočnike, Microsoft gradi Copilota kot univerzalnega sodelavca, drugi pa razvijajo orkestracijske sloje za upravljanje rojov agentov. Nvidiin NemoClaw se logično umešča v ta trend: podjetje ne želi več samo prodajati »lopat« (GPU‑jev), temveč tudi določiti, kako se z njimi kopa – kako se opisujejo naloge, verižijo agenti in izvajajo v produkciji.
Zgodovinsko gledano je Nvidia podobno naredila s CUDO. Ko je raziskovalna in HPC‑skupnost enkrat investirala v ta ekosistem, je bilo alternativam skoraj nemogoče slediti. Standard za agente, globoko optimiziran za Nvidiino strojno opremo, bi bil nekakšna »CUDA 2.0« – tokrat na aplikativnem sloju.
Na strojni ravni se govorice o novem inferenčnem čipu in integraciji Groqove tehnologije lepo ujemajo s trendom specializacije AI delovnih bremen. Učenje, prilagajanje in inferenca imajo različne zahteve. Hiperskalni ponudniki zato že danes veliko inferenc izvajajo na lastnih čipih, da se izognejo Nvidiinim maržam. Če jim Nvidia uspe ponuditi nižji strošek na milijon inferenc, bo ta trend upočasnila.
Ključno sporočilo: GTC 2026 ni le še ena generacija hitrejših GPU‑jev, temveč poskus, da Nvidia ostane privzeta plast AI‑infrastrukture, tudi ko se nad njo oblikuje vse bolj avtonomen svet agentov.
5. Evropski in slovenski vidik
Za evropska podjetja in ustanove je GTC 2026 ogledalo njihove prihodnje odvisnosti. Večina velikih evropskih projektov – od superračunalnikov EuroHPC do nacionalnih raziskovalnih centrov – temelji na Nvidiini strojni opremi.
Slovenija pri tem ni izjema. Superračunalniška infrastruktura, kot je Vega v Mariboru, ter univerzitetni inštituti, se močno opirajo na GPU‑je iz ZDA. Hkrati EU s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), Aktom o umetni inteligenci in drugimi predpisi krepi regulativni okvir, ki zahteva sledljivost, transparentnost in večji nadzor nad AI sistemi.
Če bo NemoClaw postal de facto standard za agente, bodo slovenska podjetja in javne institucije pridobila močno orodje za gradnjo kompleksnih AI storitev – a na plasti, ki jo definira en proizvajalec. Evropski ponudniki oblaka in lokalni integratorji bodo morali hitro razmisliti, ali NemoClaw vključiti v svoje »suverene« oblačne ponudbe ali iskati alternativne ekosisteme.
Pozitivna plat: odprtokoden okvir lahko olajša vgrajevanje EU‑specifičnih zahtev (revizijske sledi, nadzor človeka, omejevanje podatkov) v agente. Temeljno vprašanje pa ostaja, kdo bo definiral osnovne gradnike teh sistemov.
6. Pogled naprej
Kaj pričakovati po zaključku keynote predstavitve?
Na strojni strani bo ključna ekonomika: cena, energetska učinkovitost in razpoložljivost novega inferenčnega čipa. Če bo razmerje cena/zmogljivost boljše od lastnih čipov hiperskalnih ponudnikov, bo Nvidia ohranila močan vpliv tudi v inferenci. V nasprotnem primeru se lahko vloga podjetja skrči na premium ponudnika za učenje modelov.
Na programski strani bodo odločilna naslednja vprašanja:
- Kako bo urejeno upravljanje odprtokodne skupnosti okoli NemoClaw? Bo prostor za optimizacije za ne‑Nvidia strojno opremo?
- Bo Nvidia ponudila tudi v celoti upravljano storitev v oblaku, ki neposredno konkurira zagonskim podjetjem na področju agentov?
- Kako enostavno bo NemoClaw integrirati v obstoječe evropske oblake in na‑premise okolja?
Vzporedno se bo stopnjeval interes regulatorjev. Ko dobavitelj strojne opreme postane tudi skrbnik ključnega programskega sloja in morebitnih upravljanih storitev, se odprejo vprašanja o tržni moči in odvisnosti. Evropske konkurenčne oblasti na takšne scenarije gledajo zelo pozorno.
Učinki GTC 2026 se bodo v praksi pokazali v obdobju 1–2 let, ko bodo podjetja začela uvajati agente v realne procese, oblaki pa prilagajati načrte lastne strojne opreme.
7. Spodnja črta
Nvidia z GTC 2026 jasno sporoča, da želi več kot le prodajati GPU‑je – želi postati orkestrator agentov, ki bodo poganjali naslednjo generacijo poslovnih procesov. Za Slovenijo in Evropo je to priložnost za pospešeno uvedbo AI, hkrati pa opozorilo na nevarnost prevelike odvisnosti od enega ponudnika.
Ključno vprašanje za vlade, univerze in podjetja: se je smiselno popolnoma zanesti na Nvidiin sklad zaradi hitrosti, ali del investirati v bolj avtonomne – čeprav počasnejše – alternative?
