Nvidia je na sejmu CES 2026 razkrila svoj naslednji veliki adut za umetno inteligenco: računalniško arhitekturo Rubin, ki bo postopoma zamenjala Blackwell.
Generalni direktor Jensen Huang je 5. januarja 2026 na odru v Las Vegasu uradno oznanil začetek proizvodnje in jo opisal kot novo referenco za AI strojno opremo.
»Vera Rubin je zasnovana tako, da se loti temeljnega izziva, ki ga imamo: količina izračunov, potrebnih za AI, eksponentno raste,« je povedal občinstvu. »Danes vam lahko povem, da je Vera Rubin v polni proizvodnji.«
Arhitektura Rubin, poimenovana po astronomki Vera Florence Cooper Rubin, je bila prvič napovedana leta 2024. Zdaj pa prihaja kot naslednji korak po Blackwellu, ki je zamenjal Hopper in Lovelace – del razvojnega tempa, ki je Nvidio potisnil na vrh lestvice najvrednejših podjetij na svetu.
Skoraj vsi veliki oblaki že stojijo v vrsti
Nvidia pravi, da bodo čipe Rubin uporabljali praktično vsi večji ponudniki oblaka. Med izpostavljenimi partnerstvi so:
- Anthropic
- OpenAI
- Amazon Web Services (AWS)
V svetu superračunalnikov bo Rubin poganjal:
- Blue Lion, novi superračunalnik podjetja HPE
- prihajajoči superračunalnik Doudna v Lawrence Berkeley National Lab
Za vse, ki gradite ali uporabljate velike modele – od LLM‑jev do agentnih sistemov – to pomeni, da boste Nvidio Rubin zelo verjetno srečali v infrastrukturnem ozadju.
Šest čipov, en sistem
Rubin ni samo še en GPU, ampak šestdelna arhitektura, zasnovana za skupno delovanje in odpravo ozkih grl pri sodobnih AI delovnih obremenitvah.
Glavni gradniki so:
- Rubin GPU – osrednji pospeševalnik za učenje in izvajanje modelov
- nadgrajeni sistemi BlueField – za shranjevanje in premikanje podatkov
- izboljšan NVLink – hitrejše povezave med čipi
- novi Vera CPU – posebej usmerjen v agentno sklepanja
Velik poudarek je na pomnilniku in podatkovnih tokovih. Sodobni modeli zahtevajo ogromne KV predpomnilnike, ki kondenzirajo dolge vhode – še posebej pri agentnih delih ali dolgotrajnih nalogah.
Nvidiin višji direktor za AI infrastrukturo Dion Harris je prav to izpostavil pri razlagi novega nivoja shrambe.
»Ko začnete omogočati nove vrste delovnih tokov, kot sta agentni AI ali dolgoročne naloge, to močno obremeni vaš KV predpomnilnik,« je povedal novinarjem. »Zato smo uvedli novo plast shrambe, ki se zunanje poveže s računalniško napravo in vam omogoča mnogo učinkovitejše skaliranje sklada shrambe.«
Za vas kot operaterje to pomeni možnost razširitve pomnilnika in predpomnilnikov brez tega, da bi morali kupovati dodatne GPU‑je samo zaradi njihovega RAM‑a.
Do 3,5× hitrejše učenje in 5× hitrejše izvajanje
Po internih Nvidiinih testih Rubin prinese konkretne skoke v zmogljivosti v primerjavi z Blackwellom:
- 3,5× hitreje pri učenju modelov
- 5× hitreje pri izvajanju (inference)
- do 50 petaflopov računske moči
- 8× več inferenčnega izračuna na vat
Neodvisni benchmarki bodo šele prišli, a že na papirju gre za velik preskok – zlasti pri učinkovitosti na vat, ki je za podatkovne centre s stropom pri energiji in hlajenju ključnega pomena.
Lov za AI infrastrukturo v vrednosti 3–4 bilijone dolarjev
Rubin prihaja v trenutku, ko se za AI infrastrukturo bije globalna bitka. Raziskovalni laboratoriji in ponudniki oblaka tekmujejo za Nvidiine čipe – ter za elektriko, hlajenje in nepremičnine, ki jih ti zahtevajo.
Na objavi poslovnih rezultatov oktobra 2025 je Huang ocenil, da bo v naslednjih petih letih za AI infrastrukturo porabljenih 3 do 4 bilijone ameriških dolarjev.
Za vas, ki gradite produkte, storitve ali infrastrukturo v slovenskem (in širšem regionalnem) ekosistemu, to pomeni dvoje:
- Dostop do precej zmogljivejše in učinkovitejše Nvidiine platforme
- Še večjo odvisnost ekosistema od enega dobavitelja strojne opreme
Kako hitro bodo sistemi Rubin dejansko na voljo pri evropskih in lokalnih ponudnikih oblakov – in po kakšni ceni – bo eno ključnih vprašanj za slovenska podjetja, ki stavijo na generativni AI in superračunalniške projekte.
