OpenAI, konzultantske mega hiše in resnična cena podjetniške umetne inteligence
V zadnjih dveh letih je bilo videti, kot da bo dovolj priklopiti »chatbota« in podjetje bo čudežno postalo bolj učinkovito. Odločitev OpenAI, da ustvari Frontier Alliance s štirimi največjimi svetovnimi svetovalnimi hišami, je tiho priznanje, da to ne drži. Podjetniška uporaba umetne inteligence ni problem API‑jev, temveč ljudi, procesov in politike. V nadaljevanju analiziramo, zakaj OpenAI stavi prav na konzultante, kaj to pomeni za evropska – in slovenska – podjetja ter kje se v tej igri lahko znajde domači tehnološki ekosistem.
Kaj se je zgodilo – na kratko
Kot poroča TechCrunch, je OpenAI napovedal »Frontier Alliance«, večletna partnerstva s štirimi velikimi svetovalnimi družbami: Boston Consulting Group (BCG), McKinsey, Accenture in Capgemini. Cilj je v letu 2026 pospešiti prodor OpenAI v podjetniški segment.
OpenAI bo s svojo ekipo Forward Deployed Engineering neposredno sodeloval s temi hišami pri uvajanju rešitev, med drugim platforme OpenAI Frontier, ki so jo predstavili v začetku februarja. Frontier je opisana kot odprta »no‑code« programska oprema za gradnjo, upravljanje in vpeljavo AI agentov na osnovi modelov OpenAI in drugih ponudnikov.
Strategija se ne ustavi pri tehnični integraciji. Svetovalci naj bi podjetjem pomagali prilagoditi strategijo in delovne procese, tako da bodo lahko dejansko izkoristila generativno umetno inteligenco. TechCrunch opozarja, da je tudi OpenAI‑jev konkurent Anthropic v zadnjih mesecih sklenil dogovore z Deloitte in Accenture, OpenAI pa je letos podpisal večje pogodbe še s Snowflake in ServiceNow ter imenoval novega vodjo podjetniške prodaje.
Zakaj je to pomembno
Ta poteza je v prvi vrsti zgodba o distribuciji, ne o tehnologiji. OpenAI ima vrhunske modele, nima pa desetletij grajenih odnosov z vodstvi bank, zavarovalnic, telekomov in državnih organov. BCG, McKinsey, Accenture in Capgemini tam že dolgo sedijo.
Kdo pridobi?
- OpenAI dobi izjemno razširjeno posredno prodajno mrežo. Namesto da bi sam gradil veliko industrijskih prodajnih ekip, se nasloni na konzultante, ki že imajo dostop do ključnih proračunov.
- Svetovalne hiše dobijo »herojski« produkt za naslednji val digitalne transformacije. Projekti z generativno umetno inteligenco pomenijo leta prihodkov pri spremembah procesov, usposabljanju zaposlenih in integraciji.
- Vodstva podjetij dobijo nekaj, kar razumejo: ne samo API, temveč program transformacije z mejniki, kazalniki uspeha in jasno odgovornostjo.
Kdo izgubi?
- Manjši integratorji in lokalna AI podjetja bodo težje prišla do strateških projektov, če bo »OpenAI prek velikih konzultantov« postal privzeta izbira.
- Notranje IT in podatkovne ekipe tveganje, da jim strategijo umetne inteligence vsilijo zunanji akterji, namesto da bi jo soustvarjale.
Hkrati se poglablja nevarnost močnega vezanja na enega ponudnika – procesi, orodja in vloge zaposlenih se lahko preoblikujejo okoli konkretne platforme, zato bo kasnejši prehod na druge rešitve drag in politično zahteven.
Še pomembnejše pa je sporočilo za trg: bitka med ponudniki umetne inteligence se premika od čiste kakovosti modelov k prodajnim kanalom in vplivu v upravah. Tisti, ki oblikujejo pripoved o tem, kaj naj bi bila »AI transformacija«, imajo bistveno prednost.
Širši kontekst
OpenAI se v resnici pridružuje vzorcu, ki ga že dobro poznamo iz oblaka.
V zadnjem desetletju so AWS, Microsoft Azure in Google Cloud masovno rasli tudi zato, ker so jim sistemski integratorji in konzultanti pripravljali strategije migracije, ocene zrelosti in večletne programe. Zdaj isti igralci prepakirajo svoje storitve za dobo generativne umetne inteligence.
Kot izpostavlja TechCrunch, tudi Anthropic gradi podobno mrežo partnerstev. Velike svetovalne hiše namerno sklepajo dogovore z več ponudniki modelov. S tem si zagotavljajo, da bodo lahko pri strankah govorile o »večmodelskem okolju« in ostale navidezno nevtralne – v ozadju pa se odvija boj za to, katera platforma bo postala privzeta.
Zgodovinska paralela je sicer varljiva v eni točki: tokrat ne gre le za premik aplikacij v oblak, temveč za preoblikovanje znanjskega dela. Umetna inteligenca posega v pravne službe, HR, razvoj programske opreme, marketing, tudi v vodstvene odločitve. To odpira teme varstva podatkov, avtorskih pravic, vpliva na delovna mesta in regulacije, ki so v Evropi še posebej občutljive.
OpenAI s platformo Frontier cilja še dlje: želi postati osrednja plast, prek katere nastajajo agenti in delovni tokovi, ne le ponudnik modela. Če bodo svetovalci Frontier uporabili kot standardno orodje za gradnjo notranjih »copilotov«, lahko OpenAI postane težko zamenljiv del podjetniških IT okolij – tudi kadar bodo določene naloge tekle na drugih modelih.
Evropski in slovenski zorni kot
Za Evropo je ta zavezništva hkrati priložnost in opozorilo.
Velike svetovalne hiše imajo močno prisotnost v DACH regiji, na severu Evrope in v Bruslju. Dobro poznajo GDPR in zdaj tudi zahteve Uredbe o umetni inteligenci EU (EU AI Act), ki bo postopoma začela veljati v prihodnjih letih. To jih postavlja v idealen položaj, da tujim ponudnikom – kot je OpenAI – pomagajo prevesti rešitve v skladne projekte.
Vendar lahko isti kanal izrine evropske ponudnike modelov in platform. V regiji že nastajajo podjetja, ki ponujajo »suverene« modele, prilagojene lokalnim jezikom in gostovanju znotraj EU. Če bodo globalne svetovalne hiše zaradi komercialnih razlogov dajale prednost ameriškim produktom, bodo lokalne rešitve pogosto ostale na robu razprav.
Za slovenska podjetja je slika specifična. Veliki sistemi – banke, zavarovalnice, telekomi, energetska podjetja – že zdaj pri strateških projektih pogosto sodelujejo z globalnimi konzultanti. A trg in proračuni so majhni. Veliki, večletni AI programi po ameriškem vzoru so lahko preprosto preveliki in predragi.
Tu nastopi prostor za slovenska in regionalna svetovalna podjetja ter startupe: specializacija za konkretne panoge, usklajenost z lokalno zakonodajo in praktični, omejeni projekti, kjer so rezultati merljivi v nekaj mesecih, ne letih.
Pogled naprej
V naslednjih dveh letih lahko pričakujemo:
- Širjenje partnerstev: tudi druge svetovalne hiše, vključno z revizijskimi velikimi štirimi, bodo iskale lastne »AI zastave« – morda z bolj odprtokodnimi ali evropskimi ponudniki.
- Pritisk na dokazila o donosnosti: uprave bodo vse manj tolerantne do neskončnih pilotov. Zahtevale bodo jasne številke o prihrankih, produktivnosti in tveganjih.
- Razprave o nevtralnosti svetovalcev: bodo delovali kot neodvisni arhitekti ali kot podaljšana roka posameznih vendorjev?
Za slovenska podjetja bo ključno vprašanje, kaj ohraniti v lastnih rokah. Smiselno je uporabiti zunanje strokovnjake za strategijo, arhitekturo in uvajanje sprememb, vendar je nevarno, če postanejo zunanje ekipe edini »lastniki« znanja o umetni inteligenci v vašem podjetju.
Zelo verjetno je, da bomo videli tudi prve spektakularne neuspehe: večmilijonske AI programe, ki po letu ali dveh ne pokažejo praktičnih rezultatov. A hkrati bodo nastali pozitivni zgledi – podjetja, ki bodo umetno inteligenco povezala z jasno poslovno logiko, realnimi procesi in postopnim uvajanjem.
Ključna misel
Frontier Alliance je za OpenAI pameten korak: tehnologijo povezuje z močnimi prodajnimi in svetovalnimi kanali. Toda za podjetja to pomeni tudi tveganje, da prepustijo strategijo umetne inteligence zunanjim igralcem in se znajdejo ujeti v enega ponudnika. Če ste na strani naročnika, je ključno vprašanje: ali boste umetno inteligenco uporabljali kot orodje ali pa bo ona – skupaj s konzultanti – začela upravljati vas?
