OpenAIjev trezen opomnik: zakaj generativna umetna inteligenca še ni preoblikovala procesov v podjetjih

1. NASLOV + UVOD

OpenAIjev trezen opomnik: zakaj generativna umetna inteligenca še ni preoblikovala procesov v podjetjih

Ko operativni direktor OpenAI javno prizna, da umetna inteligenca še ni resno prodrla v poslovne procese podjetij, to precej zareže v prevladujoč tehnološki optimizem. Hkrati pa postavi stvari na pravo mesto: prihodki iz generativne UI eksplodirajo, a večina podjetij dela še vedno teče skoraj enako kot pred ChatGPT. Prav ta vrzel med navdušenjem in dejansko preobrazbo predstavlja naslednje veliko bojišče. V nadaljevanju analiziramo, kaj pomenijo izjave Brada Lightcapa, kako se v to sliko umešča OpenAI Frontier in kaj to pomeni za evropska – ter konkretno slovenska – podjetja.

2. NOVICA NA KRATKO

Kot poroča TechCrunch, je operativni direktor OpenAI Brad Lightcap na konferenci India AI v New Delhiju ocenil, da zmogljivi modeli, kot je ChatGPT, še niso globoko zasidrani v ključne poslovne procese podjetij.

Izjava je prišla kmalu po lansiranju platforme OpenAI Frontier, ki je namenjena gradnji in upravljanju t. i. agentov v podjetjih. Lightcap Frontier opisuje kot eksperiment, kako umetno inteligenco pripeljati v »neurejene in kompleksne« dele organizacij, pri čemer naj bi uspeh merili po poslovnih rezultatih, ne po številu licenc. Cen še niso razkrili.

Po navedbah TechCruncha je OpenAI leto 2025 zaključil z več kot 20 milijardami dolarjev letnega prihodka (v preračunu), pri čemer Lightcap poudarja, da se podjetje še vedno sooča s prevelikim povpraševanjem. OpenAI je vzpostavil partnerstva z velikimi svetovalnimi hišami, kot so BCG, McKinsey, Accenture in Capgemini, ter najavil nova urada in podjetniške pogodbe v Indiji, kjer ima ChatGPT več kot 100 milijonov tedenskih uporabnikov.

3. ZAKAJ JE TO POMEMBNO

Lightcapova izjava je neprijetna resnica za vse, ki prodajajo zgodbo, da so podjetja tik pred »popolno avtomatizacijo«. OpenAI s tem v bistvu priznava, da smo pri večini organizacij še vedno v fazi pilotov in eksperimentov. Toda ravno to priznanje jasno nakaže, kje bo nastala prava vrednost: pri tistih, ki bodo znali UI vgraditi v konkretne delovne tokove.

Prvi veliki zmagovalci so svetovalna podjetja in integratorji. Pretvoriti pogovornega bota v dejanskega pomočnika v nabavi, kreditnem ocenjevanju ali servisni logistiki ni problem »boljšega prompta«, ampak kombinacija razumevanja procesov, integracijskih projektov in sprememb organizacije. To je teren, na katerem se domače in regionalne hiše – od velikih sistemskih integratorjev v DACH do manjših svetovalnih ekip v Ljubljani ali Zagrebu – lahko zelo dobro kosajo z globalnimi igralci.

Hkrati to pomeni, da SaaS seveda ni »mrtev«. Platforme, ki že danes upravljajo kritične procese (ERP, CRM, HRM, ITSM), sedijo na ustvarjalnem presečišču podatkov in poslovne logike. OpenAI z Frontierjem poskuša postati nova orkestracijska plast čez te sisteme – še preden to v celoti uspe Microsoftu s Copilotom ali velikim poslovnim paketom, kot sta SAP in Salesforce.

Zanimiva je tudi napoved, da bodo uspešnost Frontierja merili po poslovnih rezultatih in ne po sedežih. To nakazuje potencialni premik od klasičnega licenciranja k modelu »plačajte, ko se vam postopek dejansko izboljša«. Če to uresničijo, bodo pod pritiskom vsi ponudniki UI-orodij brez jasnega ROI ter del srednjega SaaS-sloja, ki živi od polovične uporabe svojih rešitev.

4. ŠIRŠI KONTEKST

OpenAI Frontier in Lightcapove izjave se lepo vklapljajo v nekaj širših trendov.

Prvič, industrija se premika od klepetalnih botov k agentom in avtomatiziranim delovnim tokovom. Prvi val generativne UI je bil predvsem besedni vmesnik. Naslednji val so sistemi, ki znajo dejansko izvrševati naloge – od kreiranja in posodabljanja zapisov v CRM, do generiranja kode, odpiranja zahtevkov v ITSM orodjih in koordinacije med ekipami.

Drugič, zgodovina z RPA (robotic process automation) je poučna. Pred nekaj leti so ponudniki RPA obljubljali »digitalne delavce« za pisarniške naloge. Sprejetje je raslo, vendar je praksa pokazala omejitve: krhki skripti, kompleksne izjeme, težave z nadzorom. Agentna UI tvega enake pasti, če ne bo poskrbljeno za stabilno orkestracijo, spremljanje in realistična pričakovanja glede stopnje avtomatizacije.

Tretjič, konkurenca ni omejena na nekaj ameriških podjetij. Vedno več organizacij razmišlja o odprtokodnih in samostojno gostovanih modelih, zlasti tam, kjer je pomembna varnost podatkov, lokalna regulativa ali stroškovna optimizacija – od bank in zavarovalnic do javne uprave. Če bo Frontier preveč zaprt ali pretesno vezan na OpenAI-jeve modele, bo to podjetja potiskalo k bolj odprtim skladom.

Če potegnemo črto: Lightcap v bistvu potrjuje, da smo pri uvedbi UI v podjetjih še zelo zgodaj. Posamezniki lahko ChatGPT uporabljajo v minuti; podjetje pa ima za vsako spremembo procesov pred sabo pravne službe, varnost, IT, kadrovske politike in pogosto tudi sindikate.

5. EVROPSKI IN SLOVENSKI VIDIK

Za evropska in slovenska podjetja je ta »streznitev« dobra novica: zaostanek za Silicijevo dolino je pogosto manjši, kot se zdi. Glavne ovire niso tehnologija, temveč regulativa, organizacijska kultura in pomanjkanje kadrov, ki razumejo tako poslovno kot tehnično plat.

Evropski regulativni okvir – GDPR, Digital Services Act, prihajajoči AI Act ter pravila glede čezatlantskega prenosa podatkov – sili podjetja, da že na začetku razmišljajo o zakonitosti in transparentnosti uporabe UI. To upočasni eksperimentiranje, a zmanjšuje tveganje kaotične uvedbe brez nadzora.

V tem je priložnost za evropske ponudnike: ponudnike oblaka (npr. OVHcloud, Deutsche Telekom, regionalni igralci), modele iz Evrope (Mistral, Aleph Alpha) in za lokalne integratorje. V Sloveniji bi se lahko še bolj aktivno pozicionirali večji sistemi integratorji in svetovalci, pa tudi mlajša startup podjetja iz Ljubljane in Maribora, ki gradijo nišne rešitve na vrhu globalnih modelov.

Za slovenski trg je realističen scenarij, da bodo prvi večji preboji agentne UI v podjetjih prišli v podpornih funkcijah: večje storitvene družbe, banke, zavarovalnice, javna uprava. Industrija, logistika in zdravstvo bodo logično bolj previdni in regulativno omejeni.

6. POGLED NAPREJ

V naslednjih dveh letih bo ključna razlika med podjetji, ki »se igrajo z UI«, in tistimi, ki jo resno izkoriščajo, v pripravljenosti na spremembo procesov. Pilotni chatboti za interno pomoč so koristen začetek, a ne bodo prinesli konkurenčne prednosti.

Pričakovati je val ozko usmerjenih, a globoko integriranih primerov uporabe: kontaktni centri, IT podpora, prodaja (priprava ponudb, analiza kupcev), pravne in skladnostne službe (analiza dokumentov) ter razvoj programske opreme. V vsakem od teh bo glavno merilo uspeha preprost: prihranjen čas, manj napak, večji prihodek.

Uspeh OpenAI Frontierja bo odvisen od treh dejavnikov: (1) kako dobro se bo tehnično vklopil v obstoječe okolje (identiteta, pravice, revizijske sledi, povezovalniki), (2) ali bodo svetovalna partnerstva prerasla v ponovljive in cenovno dostopne »pakete« tudi za srednje velika podjetja in (3) koliko prožnosti bodo imeli naročniki glede izbire modelov in lokacije podatkov.

Za slovenska podjetja je ključno vprašanje, ali bodo dovolj hitro ustvarila notranje kompetence za arhitekturo UI (ne le za uporabo enega orodja) in ali bodo znala od partnerjev zahtevati merljive rezultate, ne zgolj navdušujoče demo predstavitve.

7. KLJUČNO SPOROČILO

OpenAI je jasno povedal: generativna UI še ni resno predrla v poslovne procese podjetij. To ni znak poraza, temveč signal, da se prava tekma šele začenja – na ravni konkretnih delovnih tokov in merljivih rezultatov. Za slovenska in evropska podjetja to pomeni, da okno priložnosti še ni zaprto. Vprašanje je, ali boste v naslednjih letih uvajali kozmetične rešitve ali pa boste imeli pogum in znanje, da nekatere procese z UI resnično na novo zgradite.