1. Naslov in uvod
Če želite videti prihodnost dela z umetno inteligenco, ne glejte v Silicijevo dolino, ampak v indijske študijske sobe in coworkinge. OpenAI poroča, da skoraj polovico uporabe ChatGPT v Indiji ustvarjajo mladi med 18. in 24. letom – in večina sporočil ni domača naloga, ampak služba in programiranje. To ni le lokalna zanimivost, temveč opozorilo za vse, ki tekmujejo za digitalna delovna mesta, tudi v Evropi. V nadaljevanju analiziram, kaj te številke pomenijo za Indijo, globalni trg IT‑storitev in kako bi se morali odzvati v EU ter v Sloveniji.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je OpenAI objavil nove podatke o uporabi ChatGPT v Indiji, ki je zdaj njegov drugi največji trg z več kot 100 milijoni tedenskih uporabnikov. Skupina med 18 in 24 leti ustvari skoraj 50 % vseh sporočil, uporabniki, mlajši od 30 let, pa približno 80 %.
Indijski uporabniki ChatGPT nadpovprečno uporabljajo za delo: približno 35 % vseh sporočil je povezanih s službenimi nalogami, medtem ko je globalno ta delež okoli 30 %. Programiranje izstopa posebej: Indijci zastavijo približno trikrat več programerskih vprašanj kot globalno povprečje, uporaba pomočnika Codex pa je prav tako trikrat višja od mediane. Odkar je OpenAI pred dvema tednoma izdal aplikacijo Codex za Mac, se je tedenska uporaba v Indiji povečala za štirikrat.
Podjetje hkrati širi prisotnost: letos odpira pisarni v Mumbaju in Bengalurju ter je podpisalo velik dogovor s konglomeratom Tata za 100 MW računske kapacitete in distribucijo ChatGPT Enterprise prek družbe TCS. Partnerstva sklepa tudi z lokalnimi fintechi, potovalnimi in dostavnimi platformami ter izobraževalnimi ustanovami, s ciljem doseči več kot 100.000 študentov v šestih letih.
3. Zakaj je to pomembno
Ti podatki pomenijo, da OpenAI v Indiji ni le našel produktno‑tržnega ujemanja, ampak generacijskega. Če skoraj vsa uporaba v državi z 1,4 milijarde prebivalci prihaja od ljudi, mlajših od 30 let, se tamkajšnji vstop v poklicno življenje že odvija z AI kot privzetim orodjem.
Indijsko gospodarstvo močno sloni na IT‑storitevah, razvoju programske opreme in poslovnih procesih za tuje naročnike. Tradicionalni model je temeljil na nižjih stroških dela in množici začetnikov. Zdaj pa en sam junior razvijalec z učinkovito uporabo ChatGPT in Codexa lahko nadomesti več članske ekipe, ki delajo brez AI. Kratkoročni zmagovalci so:
- mladi indijski razvijalci in študenti, ki AI vgradijo v svoje navade že na fakulteti;
- OpenAI, ki iz Indije pridobiva velik obseg podatkov, prihodkov in primerov uporabe;
- velike indijske IT‑družbe, ki lahko svojim klientom v EU in ZDA ponujajo „AI‑podprte ekipe“ in višjo produktivnost.
Toda isti trend ogroža vsakogar, ki računa na star model poceni, ročno opravljenega dela – od evropskih freelancarjev do manjših agencij in celo notranjih IT‑oddelkov v podjetjih. Če bo indijska generacija Z sistematično hitrejša in cenejša, bodo evropski igralci prisiljeni avtomatizirati ali pa sprejeti nižje marže in počasnejšo dostavo.
V ozadju je tudi kulturna sprememba: mladi Indijci ChatGPT ne vidijo kot čarobno igračo, ampak kot delovni pripomoček – podobno kot so bile nekoč integrirane razvojne okolja (IDE). To je miselnost, ki je v številnih evropskih pisarnah še daleč od vsakdana.
4. Širši kontekst
Indijski podatki se lepo vključujejo v širši trend: generativni AI se najhitreje prijema tam, kjer je veliko mladih, angleško govorečih in tehnično usmerjenih ljudi. TechCrunch navaja, da je tudi Anthropic za Indijo ugotovil, da se skoraj polovica nalog Claude navezuje na programsko opremo. OpenAI zdaj potrjuje podobno sliko pri ChatGPT – trojni presežek programerskih vprašanj v primerjavi z globalnim medianom.
Strategija OpenAI v Indiji je zato logična. Pisarni v Bengalurju in Mumbaju pokrivata dva ključna epicentra: razvijalski in finančno‑korporativni. Partnerstvo s Tato – 100 MW računske moči ter distribucija ChatGPT Enterprise prek TCS – pomeni vstop v samo jedro indijske izvozne IT‑industrije. TCS že danes upravlja projekte za številna velika podjetja v Evropi; integracija OpenAI‑jevih orodij bo v praksi pomenila, da bodo evropske korporacije začele „uporabljati“ ChatGPT, še preden se njihove lastne IT‑ekipe sploh odločijo, kaj s tem narediti.
Zgodovinsko smo podobne premike že videli. P pocenitvi mobilnih podatkov je Indija preskočila nekatere faze razvoja in ustvarila mobilno‑prve rešitve za plačila, dostavo in javne storitve. Danes se nekaj podobnega dogaja pri programski opremi in znanju: generativni AI postaja osnovno orodje, ne dodatek.
V primerjavi s Kitajsko, kjer ameriški AI‑modeli nimajo dostopa in prevladujejo domači ponudniki, je Indija odprt prostor za zahodne laboratorije. To jo postavlja v vlogo ključnega preizkusnega okolja za to, kako bo AI preoblikoval izobraževanje in storitve za tuje naročnike – vključno z evropskimi.
5. Evropski in slovenski vidik
Za Evropo ta zgodba ni abstraktna. Številna podjetja iz Nemčije, Avstrije, Skandinavije in tudi Slovenije že danes outsourcajo razvoj in podporo v Indijo. Do zdaj je bila glavna prednost nižja urna postavka. V naslednjih letih bo dodatna prednost še masovna uporaba AI v teh ekipah.
To bo sovpadlo z zaostrovanjem regulative v EU. Uredba o AI, GDPR, Akt o digitalnih storitvah in druge pobude bodo evropska podjetja spodbujale k bolj previdni in postopni uvedbi AI. Indijski ponudniki, ki delajo za evropske naročnike, bodo sicer morali spoštovati enaka pravila glede varstva podatkov in preglednosti, vendar se o AI doma ne bodo pogovarjali skozi enako politično prizmo kot mi.
Za slovenska podjetja je pomembno dvoje:
- če outsourcate v Indijo, pričakujte, da boste čez nekaj let dobili ponudbe „AI‑optimiziranih“ projektov, z drugačno strukturo cen in rokov;
- če gradite lastne ekipe v Ljubljani ali Mariboru, morate resno premisliti, kako hitro boste AI integrirali v vsakdanje delo, da bodo vaše ekipe konkurenčne.
Slovenski univerzitetni prostor je trenutno pri uporabi AI pogosto osredotočen na prepovedi in vprašanje goljufanja. Indijski pristop – glede na podatke OpenAI – kaže drugačno realnost: študenti masovno uporabljajo AI kot učnega in kariernega svetovalca. Če bomo v Evropi vztrajali predvsem pri restrikcijah, tvegamo, da bomo izpustili generacijo, ki bi lahko postala AI‑kompetentna.
6. Pogled naprej
Če se trendi nadaljujejo, bo Indija v naslednjih petih letih postala ena od najbolj „AI‑nativnih“ držav na svetu, vsaj v segmentu mladih izobraženih kadrov. Cenejša naročnina, globoka integracija v univerze in močna prisotnost v IT‑industriji bodo poskrbele, da bo ChatGPT (ali njegov naslednik) del vsakega delovnega dne.
Pričakovati je mogoče tri smeri razvoja:
- Specializacija nad ChatGPT. Indijski startupi in korporacije bodo na vrhu velikih modelov gradili nišne pomočnike – za konkretne tehnologije, domače izpite, pravne in računovodske storitve.
- Prenova outsourcing modela. Namesto računanja ur se bodo projekti vrednotili po avtomatiziranih procesih, hitrosti dostave in kakovosti kode, ki jo nadzorujejo tako ljudje kot AI.
- Povečan politični pritisk. Z rastjo uporabe med mladimi se bodo v Indiji zaostrile razprave o vplivu na zaposlovanje, na izobraževanje in na dezinformacije – podobno kot v EU, le z drugačnim izhodiščem.
Za Evropo – in Slovenijo – to pomeni, da časa za eksperimentiranje brez posledic ni več veliko. Če bo vaš naslednji razpis za razvoj programske opreme prejel ponudbe tako iz Ljubljane kot iz Bengalurja, je realno pričakovati, da bo indijski ponudnik že v celoti organiziran okoli AI. Ključno vprašanje je, ali bodo evropske ekipe do takrat uspele osvojiti podobno raven produktivnosti.
7. Ključni poudarek
OpenAI‑jevi podatki iz Indije ne pomenijo le priljubljenosti ChatGPT, temveč generacijski zasuk: najmlajši del globalne IT‑delovne sile vnaša AI v delo kot nekaj samoumevnega. To krepi položaj Indije kot izvoznice digitalnih storitev in hkrati stopnjuje pritisk na evropske trge dela. Za bralce v Sloveniji to odpira preprosto, a zahtevno vprašanje: ali boste umetno inteligenco obravnavali kot tveganje, ki ga je treba omejevati, ali kot orodje, brez katerega bodo vaše ekipe čez pet let videti zastarele?
