1. Naslov in uvod
Partnerstvo med OpenAI in indijskim konglomeratom Reliance ni le še ena modna AI-funkcija. Gre za boj za najbolj strateško točko v svetu zabave: trenutek, ko se odločite, kaj boste gledali. Z globoko vgradnjo pogovorne umetne inteligence v največji indijski pretočni ekosistem JioHotstar OpenAI preizkuša, kako dejansko izgleda TV‑izkušnja, kjer je AI prvi v vrsti. Če bo model deloval v Indiji, je precej verjetno, da bo podobna logika kmalu prišla tudi v evropske dnevne sobe – vključno s slovenskimi. V nadaljevanju razčlenjujem, kaj se je zgodilo, zakaj je prav Indija laboratorij, kaj to pomeni za tekmo med ponudniki in kako se lahko na to pripravi evropski (in slovenski) trg.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je OpenAI sklenil partnerstvo z Reliance, da bo JioHotstar – pretočna storitev v okviru skupnega podjetja JioStar – dobil pogovorno iskanje z umetno inteligenco. Funkcionalnost prek OpenAI API‑ja omogoča, da uporabniki iščejo filme, serije in športne prenose z besedilnimi ali glasovnimi poizvedbami v več jezikih ter prejemajo priporočila na podlagi zgodovine gledanja in preferenc.
Partnerstvo so predstavili na konferenci India AI Impact Summit v New Delhiju, kjer so nastopili vodilni iz OpenAI, Anthropic in Googla. TechCrunch dodaja, da OpenAI letos načrtuje odprtje pisarn v Mumbaju in Bengalurju, poleg že obstoječe v New Delhiju, v sklopu širše pobude »OpenAI for India«. Slednja vključuje tudi sodelovanja s Tata Group pri podatkovnih centrih ter z indijskimi podjetji, kot so Pine Labs, Eternal in MakeMyTrip.
Ključno: integracija je dvosmerna. JioHotstarjeva priporočila se bodo prikazovala tudi znotraj ChatGPT, skupaj s kontekstualnimi predlogi in globokimi povezavami do vsebin.
3. Zakaj je to pomembno
To partnerstvo ni pomembno zato, ker dobimo »pametnejše iskanje«, temveč zato, kdo bo lastnik vmesnika med gledalcem in vsebino.
Za OpenAI je to distribucijski preboj. Indija ima po poročanju TechCruncha že več kot 100 milijonov tedenskih uporabnikov ChatGPT. Če OpenAI ni več le spletna storitev, ampak tudi nevidna plast v izkušnji Jio uporabnikov – od mobilnega paketa do TV‑sprejemnika – se ChatGPT premika iz statusa aplikacije v vlogo infrastrukture. Vsakič, ko nekdo v hindijščini ali tamilščini reče »najdi mi nekaj za gledati s celo družino, ne predolgo«, OpenAI‑jev model sedi na sredini te odločitve.
To prinaša tri koristi: stabilen prihodkovni tok prek API‑klicev, izjemno bogate vedenjske signale (tudi če se podatki formalno ne uporabljajo za učenje modela, usmerjajo razvoj produkta) in dokaz, da OpenAI zmore poganjati obsežne, časovno občutljive potrošniške storitve.
Za Reliance in JioHotstar gre za razlikovanje od konkurence in zadržanje naročnikov. Indijski trg pretočnih storitev je brutalno tekmovalen, še posebej pri športnih pravicah, kjer so cene astronomske. Če AI‑povezano odkrivanje vsebin zmanjša frustracijo pri iskanju in prepreči, da uporabniki po koncu kriket lige preprosto prekinejo naročnino, se ekonomika hitro spremeni. Pogovorni vmesnik je še posebej pomemben v manjših mestih in pri uporabnikih, ki prehajajo z linearne TV na streaming in jim je tipkanje na daljincu odveč.
Izgubljajo vsi, ki bodo vztrajali pri klasičnem iskalniku in trakovih s sličicami. Ko se uporabniki navadijo, da lahko opišejo razpoloženje, trajanje, družbo in jezik, se bo tradicionalni vmesnik hitro zdel neroden.
A s tem se še poveča netransparentnost priporočil. Če med vami in vsebino sedi splošni AI‑asistent, je veliko težje razumeti, ali dobite najboljši predlog, tistega, ki maksimira vaš čas na platformi, ali nekoč morda tistega, ki najbolj koristi oglaševalcem in partnerjem.
4. Širša slika
To partnerstvo se umešča v širši trend: ponudniki videa si želijo, da pogovorni asistenti postanejo osnovna plast za odkrivanje vsebin.
TechCrunch spomni, da je Netflix že leta 2025 začel testirati naravno-jezikovno iskanje z uporabo OpenAI tehnologije, kjer uporabnik zgolj opiše, kaj bi rad gledal, in dobi personalizirane predloge. Google je medtem na Google TV dodal funkcije na osnovi Gemini, ki omogočajo bolj odprta vprašanja tipa »filmi za otroke, ki obožujejo vesolje« prek različnih aplikacij.
JioHotstar gre korak dlje, saj ne vgradi AI zgolj v lastno aplikacijo, ampak tudi v ChatGPT. Če boste v ChatGPT na telefonu vprašali, kaj gledati zvečer, vas lahko neposredno preusmeri na konkretno vsebino ali prenos v JioHotstarju. ChatGPT tako postaja nekakšen »nad‑daljinec« za različne naprave in storitve – vlogo, ki jo Google, Amazon in Apple lovijo z glasovnimi asistenti že desetletje, a zdaj z precej več konteksta in razumevanja.
V preteklosti je tisti, ki je nadzoroval elektronski programski vodič ali začetni zaslon, nadzoroval tudi pozornost. V kabelski dobi je bil to set‑top box, v zgodnjem obdobju streaminga posamezne aplikacije. Zdaj se plast odkrivanja odmika od posamezne aplikacije. Le nekaj AI‑asistentov bi kmalu lahko odločalo, katera storitev dobi gledalca – podobno, kot danes iskalniki odločajo, katere spletne strani dobijo obisk.
Za OpenAI je to tudi signal o strategiji. Po letih, ko je stavil na neposredni odnos s potrošnikom (ChatGPT) in horizontalne API‑je, vse bolj sklepa vertikalna partnerstva: poslovna programska oprema, podpora strankam – in zdaj še mediji in šport. Vsak tak vertikalni »kljun« oteži vstop konkurentom, kot so Anthropic, Google ali odprtokodni ekosistem.
5. Evropski in slovenski vidik
Za Evropo – in Slovenijo – ta zgodba ni oddaljena eksotika. Imamo podobno izhodišče kot Indija: več jezikov, močne lokalne televizije in preobilje vsebin med linearnimi programi, nacionalnimi platformami in globalnimi velikani.
Zamislite si pogovorni vmesnik, ki bi enako dobro razumel slovensko, hrvaško in angleško ter znal predlagati vsebino z RTV SLO, Pro Plusa (Voyo), Disney+, Netflixa in morda še EON‑a ali A1 Xplore TV. To bi za povprečnega gledalca pomenilo konec preskakovanja med aplikacijami.
Toda evropska regulativa je bistveno strožja. Uredba o digitalnih storitvah (DSA) zahteva, da večje platforme razkrijejo delovanje priporočilnih sistemov in uporabnikom ponudijo resne možnosti prilagoditev ter celo ne‑profilirano različico priporočil. GDPR omejuje profiliranje in ponovno uporabo vedenjskih podatkov, kar neposredno zadeva takšne AI‑sisteme. Prihajajoči Akt o umetni inteligenci (EU AI Act) pa bo za velike splošne AI‑modele uvedel dodatne obveznosti glede dokumentacije, testiranja in obvladovanja tveganj.
Če bi denimo Telekom Slovenije, Telemach ali kateri od regionalnih igralcev (npr. United Group) želel vgraditi model tipa OpenAI neposredno v svoj TV‑vmesnik, bi moral precej bolj jasno razložiti, zakaj je uporabniku nekaj priporočeno, in ponuditi možnost, da se profiliranje izključi – kar lahko deloma oslabi učinek magičnega »pogovornega daljinca«.
Obstaja pa tudi priložnost za evropske ponudnike AI, kot so Mistral, Aleph Alpha ali tudi manjši regionalni igralci. Lokalni jezik, evropska pravna jurisdikcija in boljša zgodba o zasebnosti so argumenti, ki lahko prepričajo nacionalne broadcasterje in telke, da ne gredo nujno k ameriškim velikanom.
6. Pogled naprej
V naslednjih 12–24 mesecih bo ključnih nekaj vprašanj.
Prvo je vedenjska sprememba. Ali bodo uporabniki res množično govorili s televizorjem (ali tipkali v pogovorno okno), ali pa bodo kljub vsemu raje drsali po vmesniku? Glasovno iskanje na pametnih TV‑jih obstaja že dolgo, pa nikoli ni postalo prevladujoče. Razlika je, da lahko sodobni LLM‑i vodijo dialog, razumejo omejitve (»nekaj do 30 minut, da pogledamo pred spanjem«) in se sklicujejo na pretekle navade.
Drugo je globina integracije. Danes gre za odkrivanje vsebin. Jutri so lahko v igri personalizirani povzetki tekem, generiranje najboljših trenutkov na zahtevo, celo interaktivna statistika in kontekst – vse to na podlagi istega AI‑sloja. Pri športu, ki je za operaterje tudi v Sloveniji ključna vaba (Liga prvakov, košarka, Formula 1), je to lahko veliko orožje.
Tretje je moč novega »vratarja«. Če ChatGPT ali kak drug asistent postane privzeta vstopna točka do videa, bo imel podobno moč, kot jo ima danes Google pri spletnem iskanju. Ponudniki vsebin se bodo morali odločiti, ali želijo biti močno odvisni od enega AI‑posrednika ali raje razvijejo lastne, morda manj sofisticirane, a strateško varnejše rešitve.
Končno je tu še regulacija in zaupanje. Težave v Indiji – na primer napačna priporočila, sporne vsebine v občutljivih trenutkih ali incident z varstvom podatkov – bodo pozorno spremljali tudi evropski regulatorji. Pri nas se bo vsaka podoben poskus meril skozi strogo prizmo GDPR, DSA in AI Act, kar pomeni, da si bodo slovenski in evropski igralci morali že vnaprej zgraditi robustne mehanizme nadzora, revizije in razlage.
7. Ključna misel
Partnerstvo OpenAI–Reliance spreminja JioHotstar v velikanski laboratorij za to, kako lahko umetna inteligenca postane prvi filter med gledalcem in vsebino. S tem OpenAI krepi svoj vpliv nad plastjo odkrivanja, hkrati pa odpira nova vprašanja o preglednosti, zasebnosti in odvisnosti od enega dobavitelja. Ključno vprašanje za vas pa je: ali ste pripravljeni, da vam en sam AI‑sistem postane glavni »urednik« tega, kar boste gledali nocoj?
