Naslov in uvod
Podjetja se še komaj prilagajajo generativni umetni inteligenci, že pa se odpira nova tehnološka fronta: kvantno računanje. Večina direktorjev IT to danes vidi kot temo za raziskovalne laboratorije, ne za realne P&L-je. Finski QuTwo trdi prav nasprotno: če začnete razmišljati o kvantnih sistemih šele, ko bo strojna oprema zrela, boste zamudili vlak. S plastjo za orkestracijo, ki naj bi AI naloge razporejala med klasične, kvantno navdihnjene in nekoč tudi prave kvantne čipe, želi QuTwo kvant vpeljati kot postopno nadgradnjo infrastrukture – ne kot enkraten šok.
Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je finski podjetnik Peter Sarlin, ki je pred približno osemnajstimi meseci svoj prejšnji startup Silo AI prodal podjetju AMD za 665 milijonov dolarjev, zapustil funkcijo direktorja enote AMD Silo AI. Zdaj je predsednik dveh novih podjetij: laboratorija za »fizični AI« NestAI in podjetja QuTwo, ki se predstavlja kot »AI laboratorij za kvantno dobo« in ga trenutno financira Sarlinova družinska pisarna PostScriptum.
QuTwo že dela s prvimi velikimi naročniki. Z evropskim modnim velikanom Zalandom razvija t. i. »lifestyle agente« – AI orodja, ki gredo onkraj iskanja po katalogu in proaktivno predlagajo izdelke ter izkušnje. Osrednji produkt je QuTwo OS, orkestracijska plast, ki naj bi naloge umetne inteligence usmerjala na klasično, kvantno navdihnjeno oziroma kasneje tudi kvantno strojno opremo. Ekipa šteje več kot 30 strokovnjakov za AI in kvant, med njimi soustanovitelja finskega kvantnega podjetja IQM Kuana Yena Tana ter nekdanjega direktorja Nokie Pekkaja Lundmarka kot člana upravnega odbora. Po navedbah TechCruncha ima QuTwo že sklenjena razvojna partnerstva v vrednosti več deset milijonov evrov, med drugim s finsko finančno skupino OP Pohjola pri skupni raziskavi kvantnega AI.
Zakaj je to pomembno
QuTwo cilja neposredno v ozko grlo današnjega AI razcveta: računsko moč. Treniranje in poganjanje naprednih modelov se zaletava v omejeno razpoložljivost GPU-jev, visoko porabo energije in rast zakasnitev. Stavijo na to, da podjetjem v resnici ni pomembno, ali se izračuni izvajajo na GPU-jih, kvantno navdihnjenih algoritmih ali nekoč na pravih kvantnih procesorjih – ključna je plast, ki vse to abstrahira in zniža stroške na enoto uporabne obdelave.
Če bo QuTwo OS deloval, kot obljublja, bo postal neke vrste Kubernetes ali VMware kvantne dobe: kontrolna ravnina, ki odloča, na kateri strojni opremi bo tekel posamezen del delovne obremenitve. To je strateško zelo močna pozicija. Namesto da vsako podjetje gradi svoje eksperimentalne kvantne integracije, bi lahko kvant obravnavali kot še en »backend«, ki ga izbere politika in ne ročno pisani eksperimenti.
Največ pridobijo velika podjetja, ki vedo, da bodo dolgoročno potrebovala učinkovitejše optimizacije in simulacije, a se ne želijo vezati na enega ponudnika kvantne strojne opreme ali en časovni scenarij. Zanje je hibridna orkestracijska plast neke vrste zavarovalna polica: omogoča jim, da so zgodnji, ne da bi se zaklenili v en ekosistem.
Potencialni poraženci so veliki ponudniki oblaka, ki računajo, da bo kvant postal le še ena, močno zaprta storitev v njihovih vrtovih z visokimi ograjami. Če se kot privzeta kontrolna točka uveljavi neodvisna plast, kot jo želi zgraditi QuTwo, tvegajo, da bodo njihovi kvantni viri zgolj zamenljivi izvajalci za algoritme, ki jih bo usmerjal nekdo drug.
Pomemben je še en premik v razmišljanju: QuTwo kvant ne predstavlja kot ločen raziskovalni projekt, temveč kot kontinuum algoritmičnih možnosti za reševanje poslovnih problemov. Ta pragmatična embalaža je morda ravno to, kar kvant potrebuje, da iz konferenčnih prezentacij preskoči v dejanske bilance.
Širši kontekst
QuTwo se lepo vklaplja v širši trend hibridnega pristopa. Rešitve, kot so IBM-ov Qiskit Runtime, Microsoft Azure Quantum ali Amazon Braket, že izhajajo iz predpostavke, da bodo kvantne naloge tekle skupaj s klasičnimi in se orkestrirale v istem okolju. QuTwo to idejo dvigne višje v sklade in jo usmeri posebej v svet umetne inteligence.
Podobno zgodbo smo že videli pri oblaku. Podjetja niso čez noč preskočila z lastnih strežnikov na enega hiperskalerskega ponudnika. Šla so preko abstrakcijskih plasti, multi-cloud orodij in ponudnikov, ki so obljubljali prenosljivost: RightScale, Cloud Foundry, VMware, OpenStack. Številna od teh imen so se pozneje umaknila, a so podjetjem kupila čas in pomagala oblikovati standarde, kot so kontejnerji in API-ji.
Tudi »kvantno navdihnjeni« algoritmi, ki tečejo na klasični strojni opremi, so že danes komercialno zanimivi, zlasti v optimizaciji, financah in logistiki. Temeljijo na idejah iz kvantnega odžarovanja in podobnih tehnik, a dejansko tečejo na CPU-jih in GPU-jih. Tu postane QuTwo posebej zanimiv: tudi če se časovnica za velike, odpravljene napake kvantne računalnike potisne še za desetletje, lahko podjetje naloge usmerja na te kvantno navdihnjene implementacije in ustvarja vrednost že zdaj.
Konkurenčno je QuTwo nekje med proizvajalci strojne opreme (IQM, Rigetti, IonQ, Pasqal), kvantnimi storitvami hiperskalerjev in specializiranimi kvantnimi programskimi hišami. Loči ga fokus na AI ter na soustvarjanje z velikimi podjetji prek dragocenih razvojnih partnerstev. Namesto da bi samo objavil odprtokodni SDK in čakal razvijalce, se poskuša vgraditi neposredno v petletne načrte bank, trgovcev in industrije.
S tem pošilja jasno sporočilo: industrija se premika od vprašanja »Koliko kubitov lahko zgradimo?« k vprašanju »Kdo bo obvladoval vmesnik med neurejenimi poslovnimi problemi in katerokoli eksotično strojno opremo, ki jih rešuje?« QuTwo želi obvladovati ta vmesnik.
Evropski in slovenski zorni kot
Za Evropo QuTwo ni le še en nordijski deep tech startup; je primer, da lahko evropski akterji kontrolirajo ključne plasti v verigi vrednosti kvantnih tehnologij. Podjetje je finsko, njegovi vlagatelji in ekipa so globoko vpeta v evropski kvantni ekosistem, prvi veliki uporabniki pa so evropska imena, kot sta Zalando in OP.
To dobro sovpada z regulatornim okoljem EU: GDPR, Akt o digitalnih storitvah in prihajajoči Akt o umetni inteligenci zahtevajo, da so sistemi ne le zmogljivi, temveč tudi energetsko učinkoviti, sledljivi in skladni z varstvom podatkov. Kvantne in kvantno navdihnjene optimizacije bi lahko pri določenih razredih problemov zmanjšale porabo energije. Če QuTwo to zapakira v nadzorno plast, ki spoštuje politike in revizijske zahteve, bo evropska banka ali trgovec lažje sprožil pilotne projekte.
Za Slovenijo in regijo SEE je to signal, da se bo »kvantni prehod« verjetno zgodil kot storitev v oblaku, ne kot nakup lastnega kvantnega stroja. To je dobra novica za manjše trge. Podjetja iz Ljubljane ali Maribora bodo dostopala do enakih zmogljivosti kot velika nemška podjetja, če bodo uporabljala ustrezno orkestracijsko plast. Slovenska podjetja v financah, logistiki in proizvodnji – pa tudi javni sektor – bi zato morala spremljati takšne platforme v okviru razpisov EuroHPC, Digitalne Evrope in nacionalnih programov za AI.
Pogled naprej
V naslednjih treh do petih letih bo večina dodane vrednosti QuTwo verjetno izvirala iz dveh področij: iz kvantno navdihnjenih algoritmov na klasični strojni opremi ter iz pametnejšega razporejanja zahtevnih AI nalog po obstoječih pospeševalnikih. Povsem odpravljene napake kvantne naprave, ki bi prinesle jasne prednosti pri vsakdanjih AI nalogah, so najbrž projekt daljšega roka.
Za vodstva IT v slovenskih podjetjih je ključno, da ne gledajo le na tehnične demonstracije, ampak na poslovne rezultate. Bo Zalando s temi »lifestyle agenti« dejansko prodal več z manj oglaševalskega proračuna? Bo banka OP z isto infrastrukturo dobila boljšo oceno tveganja ali nižje stroške energije? Ko se bodo takšni primeri začeli merljivo kazati, bo argument za »kvantno pripravljenost« bistveno močnejši.
Vzporedno se bosta odvijali dve bitki. Prva je bitka za kontrolno točko: bodo hiperskalerji omogočili, da neodvisna plast, kot je QuTwo, obstane, ali bodo kvantne funkcionalnosti agresivno vezali nase? Druga je produktna: ali bo QuTwo uspel svoj OS standardizirati dovolj, da ga bodo lahko uporabljala tudi srednje velika podjetja brez dragih, dolgotrajnih integracij.
Časovno lahko pričakujemo še več raziskovalnih konzorcijev in razvojnih partnerstev, preden bodo na voljo res standardizirani produkti. A pri javnih razpisih in strateškem načrtovanju infrastrukture za AI v EU bo tema »kako ostati kvantno neodvisen« vse pogosteje na mizi.
Ključna misel
QuTwo stavi na pametno strategijo: nehajmo razpravljati, kdaj bo kvantno računanje »končno tu«, in raje prodajajmo podjetjem možnost, da so pripravljena v vsakem scenariju. Če bo podjetju uspelo pretvoriti kvantne in kvantno navdihnjene vire v še en cilj za AI delovne obremenitve, lahko tiho oblikuje, kako bo Evropa – in morda svet – dejansko uporabljala kvantno moč. Vprašanje za vas je preprosto: boste kvant spoznali kot prihodnjo migracijsko krizo ali kot zmožnost, ki jo več let postopno preizkušate?
