1. Naslov in uvod
Relianceova nova naložbena obljuba v višini 110 milijard dolarjev v umetno inteligenco ni samo še en projekt podatkovnega centra. To je poskus, da se Indija iz vloge »outsourcing« trga premakne v klub držav, ki dejansko poganjajo globalno AI infrastrukturo – in to v obsegu, ki ga običajno vidimo pri državnih programih, ne pri eni korporaciji.
Če jim uspe, se lahko stroški in geografija AI računske moči spremenijo tudi za slovenska podjetja in startupe, ki trenirajo modele ali iščejo cenejši, zeleni GPU‑račun. V nadaljevanju analiziram, kaj je Reliance dejansko napovedal, zakaj je to strateško pomembno, kako se umešča v globalno tekmo za AI in kakšne priložnosti ter tveganja prinaša za Evropo in Slovenijo.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je predsednik konglomerata Reliance Industries Mukesh Ambani na konferenci India AI Impact Summit v New Delhiju napovedal sedemletni investicijski načrt v višini približno 10 bilijonov rupij (okoli 110 milijard dolarjev) za gradnjo AI infrastrukture v Indiji.
Načrt vključuje gigavatne podatkovne centre, nacionalno robno računsko omrežje ter nove AI storitve, tesno povezane z Relianceovim telekom operaterjem Jio. Gradnja večgigavatnih centrov v Jamnagarju v zvezni državi Gujarat že poteka, TechCrunch pa navaja, da naj bi več kot 120 MW kapacitet začelo delovati v drugi polovici 2026.
Napoved prihaja v času, ko tudi druge indijske skupine in vlada agresivno vlagajo v AI. Skupina Adani je po poročanju TechCruncha predstavila približno 100‑milijardni načrt za AI podatkovne centre, indijska vlada pa pričakuje več kot 200 milijard dolarjev naložb v AI infrastrukturo v naslednjih dveh letih. Vpletene so tudi globalne družbe: OpenAI sodeluje s skupino Tata pri razvoju AI kapacitet, Jio pa ima dogovor z Googlom za vključitev Gemini AI v svoje storitve. Reliance namerava za napajanje centrov izkoristiti presežke zelene energije ter graditi AI rešitve v več indijskih jezikih.
3. Zakaj je to pomembno
To ni zgolj velikanska številka za naslovnice. Reliance poskuša ponoviti svoj preizkušen recept iz mobilne telefonije: z ekstremnim obsegom, vertikalno integracijo in poceni kapitalom premakniti cenovno krivuljo v svojo korist.
Kdo pridobi?
- Indijski startupi in podjetja dobijo lokalno, vsaj v teoriji cenejšo AI infrastrukturo, povezano z dominantnim mobilnim in optičnim omrežjem (Jio). To je izjemno močan distribucijski kanal za nove AI storitve.
- Globalni AI igralci dobijo novo, politično sorazmerno varno regijo za gostovanje in izvajanje modelov, kar je pomembno za diverzifikacijo izven ZDA in Kitajske.
- Proizvajalci čipov, energetika in gradbena industrija dobijo ogromnega dolgoročnega kupca za GPU‑je, energetsko opremo in gradnjo podatkovnih centrov.
Kdo izgubi?
- Manjši indijski ponudniki podatkovnih centrov, ki težko sledijo kapitalski intenzivnosti in zmožnosti križnega subvencioniranja, kakršno ima Reliance (telekom, trgovina, finance).
- Drugi potencialni AI vozli – vključno z nekaterimi državami EU –, ki so računali, da bodo z davčnimi olajšavami in evropskimi skladi pritegnili ravno tovrstne naložbe. Zdaj bodo neposredno primerjani z indijsko kombinacijo poceni zemlje, dela, sončne energije in precej bolj prožnega regulativnega okolja.
Strateško je Ambanijevo sporočilo, da si Indija »ne more privoščiti najema inteligence«, zelo pomenljivo. Vse več držav razume, da tisti, ki nadzorujejo GPU‑je in podatkovne centre, določajo tempo inovacij. Omejitev pri AI danes res ni talent, temveč računska moč.
Reliance pravzaprav sporoča: Američani naj imajo prevlado pri osnovnih modelih, Kitajska naj gradi znotraj svojega požarnega zidu, Indija pa bo posedovala velik kos globalnega infrastrukturnega sloja. Če bodo obljubljene gigavate dejansko zgradili, se lahko struktura cen AI računa zniža podobno, kot so se v Indiji po prihodu Jia znižale cene mobilnih podatkov.
4. Širša slika
Relianceova napoved prihaja v času, ko se tekma za AI infrastrukturne »elektrarne« pospešuje na treh frontah.
1. Od cloud regij do AI industrijskih con
Ameriški hyperscalerji – Microsoft (z OpenAI), Amazon in Google – že zdaj vsako leto vlagajo desetine milijard v podatkovne centre, optimizirane za AI. Države v Zalivu prav tako agresivno gradijo AI infrastrukturo in se pozicionirajo kot globalna vozlišča. Zdaj želi Indija s Relianceom in Adanijem v isti klub: ne le kot velik trg uporabnikov, temveč kot vir računske moči.
2. Vzpon »suverenega AI«
Države od Francije do Združenih arabskih emiratov govorijo o suverenem AI: modeli, podatki in infrastruktura pod nacionalnim nadzorom. Indija dodaja svoj zasuk – suverena računska moč, ki jo v veliki meri gradi zasebni sektor. Namesto da vse počne sama država, igrajo konglomerati vlogo industrijskih prvakov, vlada pa jim odpira vrata, usmerja politiko in ponuja spodbude.
3. Zgodovinski deja vu: Jio in šok 4G
Ta scenarij smo že videli. Ko je Jio vstopil na indijski telekom trg, je masovno investiral v 4G‑omrežje in nato agresivno znižal cene. Trg se je konsolidiral, dostop do mobilnega interneta pa eksplodiral. Rezultat je bil razcvet lokalnih aplikacij, fintech rešitev in e‑trgovine.
Če Reliance enak pristop uporabi pri AI, lahko pričakujemo, da bo poskušal komoditizirati AI inferenco (in morda kasneje tudi učenje) za indijske uporabnike in podjetja. Preostali svet – vključno z evropskimi podjetji – bo to skušal izkoristiti prek partnerstev in selitve določenih delov bremen v Indijo.
Na makro ravni to potrjuje, da AI ni več zgolj programska oprema. Je industrijska, energetska in telekom politika v enem. Zmagale bodo države in podjetja, ki bodo sposobna uskladiti vse tri dimenzije.
5. Evropski in slovenski pogled
Za Evropo je to hkrati opozorilo in priložnost.
EU že leta govori o Gaia‑X, EuroHPC in Chips Act kot odgovor na odvisnost od ameriških oblakov in azijske proizvodnje. Zdaj pa ena sama indijska skupina napoveduje AI capex, ki je po obsegu primerljiv ali večji od številnih nacionalnih digitalnih programov. Kontrast je očiten.
Evropska regulativa – od GDPR do Akta o digitalnih storitvah in prihajajočega Akta o umetni inteligenci – učinkovito ščiti pravice posameznikov, a hkrati upočasnjuje in drobi infrastrukturne projekte. Zgraditi gigavat podatkovnih centrov v EU pomeni se spopasti z visokimi cenami energije, kompleksom gradbenih dovoljenj, lokalnim odporom in okoljskimi omejitvami. Indija po drugi strani jasno sporoča, da je tovrstna infrastruktura državna prioriteta.
Za slovenska podjetja in javni sektor je bistveno vprašanje: katere AI delovne obremenitve morajo ostati v EU (zaradi GDPR, javnega interesa, varnosti), in katere bi bile lahko nekoč smiselno prestavljene v cenejše regije – morda prav v Indijo, prek preverjenih partnerjev.
Možni scenariji za Evropo:
- Uporaba indijskih AI centrov za učenje modelov na anonimiziranih ali sintetičnih podatkih, kjer ni osebnih informacij.
- Skupni razvoj domen‑specifičnih modelov (npr. v proizvodnji ali logistiki), kjer Evropa prispeva podatke in regulativni okvir, Indija pa računsko in energetsko hrbtenico.
- Tesnejše politično sodelovanje EU–Indija glede standardov AI, preglednosti in varnosti kot protiutež odvisnosti od ameriških platform in kitajskega ekosistema.
Za slovenski ekosistem (startupi v Ljubljani, Mariboru, Celju) to potencialno pomeni nov sloj infrastrukture, ki bo cenovno konkurenčen oblakom iz ZDA. A le, če bodo zakonodajalci v Bruslju in Ljubljani znali vzpostaviti jasna pravila za čezmejne AI storitve, ne da bi jih de facto prepovedali z birokracijo.
6. Pogled naprej
Ali bo Relianceovih 110 milijard končalo v konkretnih podatkovnih centrih ali predvsem v predstavitvah za vlagatelje, bo odvisno od več ključnih dejavnikov.
1. Dobava strojne opreme
Napredni GPU‑ji in pospeševalniki so globalno omejeni. Ameriški hyperscalerji in kitajski kupci (do meje izvozne kontrole) že danes rezervirajo ogromne količine. Reliance bo potreboval dolgoročne dobavne pogodbe z Nvidio in konkurenti ter politično podporo, da bo sploh prišel do zadostnega števila čipov.
2. Energija, voda in okolje
Podatkovni centri na gigavatnem nivoju so v praksi novi veliki industrijski porabniki elektrike in vode. Reliance računa na svoj portfelj sončnih elektrarn, a omrežje, lokalne skupnosti in podnebne spremembe (vročinski valovi, suše) lahko projekt omejijo ali vsaj podražijo.
3. Znanje in operativna odličnost
Indija ima ogromno IT inženirjev, a vodenje AI superklastrov na najvišji ravni je še vedno redka veščina, skoncentrirana v nekaj tehnoloških središčih po svetu. Brez globalnih partnerstev ali agresivnega privabljanja talentov bo težko konkurirati AWS, Azure in Google Cloud.
4. Poslovni model
Ključno vprašanje: bo to predvsem notranja infrastruktura za Jio, retail in finančne storitve, ali odprta platforma tretjim ponudnikom in startupom? Od tega je odvisno, ali bo Reliance postal »indijski hyperscaler« ali zgolj še en velik interni IT projekt.
Moja napoved: do okoli 2030 bo Indija med najpomembnejšimi tremi ali štirimi regijami na svetu po AI računski moči – ob ZDA, delih Vzhodne Azije in morda Zalivu. Cene AI inferenc bodo občutno padle, Indija pa bo igrala vlogo referenčnega trga, podobno kot pri mobilnih podatkih.
Za slovenska podjetja je naslednjih 3–5 let čas, da naredijo domačo nalogo: kategorizirajo podatke in AI primere uporabe po regulativnem tveganju, razumejo stroške računa in začrtajo, kje bo dolgoročno smiselno ostati v EU‑oblaku ter kje se bo splačalo pogledati tudi proti Indiji.
7. Bistvo
Relianceov načrt o 110 milijardah dolarjev za AI je jasen signal, da se bo naslednja faza AI tekme odločala v energetiki, podatkovnih centrih in industrijski politiki, ne le v laboratorijih.
Indija ima ambicijo postati globalni cenovni referenčni trg za AI račun, ne le kupec zahodnih modelov. Evropi – in tudi Sloveniji – to prinaša pritisk, da pohiti z lastno infrastrukturo in pametnimi partnerstvi. Ključno vprašanje je, ali bomo v EU ta trenutek izkoristili za bolj uravnoteženo sodelovanje z Indijo ali pa bomo še naprej gledali, kako drugi gradijo AI elektrarne sveta.
