1. Naslov in uvod
Večina današnjega AI predpostavlja, da imate drag pametni telefon in zanesljiv dostop do oblaka. Indijski Sarvam gradi za vse ostale. Z jezikovnimi modeli v velikosti nekaj megabajtov želi podjetje spraviti pogovorne asistente v klasične telefone, avtomobile in lastna pametna očala. To je povsem drugačen pogled na prihodnost umetne inteligence: ne še en chatbot v brskalniku, ampak tih, vgrajen sloj v vsaki napravi. V nadaljevanju analiziramo, kaj je Sarvam napovedal, zakaj je to pomembno tudi za Evropo in kaj to pomeni za slovenski in širši regionalni trg.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je indijski startup Sarvam na konferenci India AI Impact Summit 2026 v New Delhiju predstavil načrte, da svoje nove AI modele pripelje neposredno na končne naprave.
Podjetje sodeluje s HMD (proizvajalec telefonov Nokia in HMD) pri uvedbi pogovornega asistenta na njihove telefone, vključno z "feature" oziroma klasičnimi telefoni. V demonstraciji so pokazali namenski AI gumb, ki na preprostem telefonu omogoča pogovor v lokalnem jeziku in pridobivanje informacij o državnih programih ali lokalnih trgih.
Sarvam trdi, da njegovi robni modeli zasedejo le nekaj megabajtov, delujejo na obstoječih procesorjih in lahko v določenih primerih delujejo brez povezave – čeprav še ni jasno, katere funkcije bodo dejansko offline. Startup je sodeloval tudi s Qualccommom pri optimizaciji modelov za njegov čipovje in bo del tako imenovanega "Sovereign AI Experience Suite" za telefone, računalnike, avtomobile in IoT naprave.
Poleg tega Sarvam napoveduje sodelovanje z Boschem pri uvajanju AI asistentov v avtomobile ter lastna pametna očala Sarvam Kaze, zasnovana in proizvedena v Indiji, namenjena predvsem razvijalcem. Podjetje je do zdaj delovalo predvsem na enterprise trgu (glasovni modeli za podporo uporabnikom), nove poteze pa pomenijo jasen premik proti potrošnikom.
3. Zakaj je to pomembno
Sarvamova zgodba je zanimiva predvsem zato, ker razbija tri neizrečene predpostavke današnjega AI ekosistema: da potrebuješ zmogljivo napravo, stalno povezavo in angleščino kot osnovni jezik.
Prvič, podpora klasičnim telefonom je strateško drzna. Še vedno ogromno uporabnikov v Indiji, Afriki, Latinski Ameriki in tudi delih Balkana uporablja osnovne telefone. Če bo mogoče na takšno strojno opremo spraviti razumljivo, večjezično AI izkušnjo, bo Sarvam potencialno prvi stik z umetno inteligenco za milijone ljudi. To je popolno nasprotje modela, ki ga poznamo pri velikih ameriških ponudnikih, kjer je izhodišče oblak in flagship naprave.
Drugič, obdelava na robu naslavlja vse glasnejše skrbi glede zasebnosti in podatkovne suverenosti. Če glasovni ukazi in vsebina ne zapuščajo telefona ali avtomobila, je skladnost z GDPR in prihodnjo Uredbo EU o AI bistveno lažja. Za države, ki želijo več nadzora nad lastnimi podatkovnimi tokovi (od Indije do članic EU), je to zelo privlačen pristop.
Tretjič, Sarvam isto tehnološko jedro poskuša vgraditi v tri zelo različne vertikale: telefone, avtomobile in nosljive naprave. Če mu uspe, ne bo le še en ponudnik modelov, ampak infrastrukturni sloj, vgrajen v naprave HMD, Bosch in potencialno drugih OEM partnerjev.
Kdo lahko pri tem izgubi? Vsi, ki so stavili izključno na drage naprave in močne podatkovne centre – ter ponudniki, ki ignorirajo manj razširjene jezike in trge z nižjo kupno močjo.
4. Širši kontekst
Sarvam se lepo vklaplja v tri širše trende v industriji.
1. Prehod iz oblak-prvi na rob-prvi AI.
Apple, Google, Qualcomm in drugi pospešeno prestavljajo generativne modele neposredno na telefone in PC-je. Prednosti so jasne: nižja latenca, več zasebnosti, manjši stroški infrastrukture. Sarvam ta trend potisne skrajno daleč – na naprave, ki sploh niso bile mišljene za AI.
2. Suvereni in regionalni AI skladi.
Države želijo "suvereni AI" – modele in podatke, ki odražajo njihov jezik, zakonodajo in strateške interese. Evropa ima svoje pobude (Mistral, Aleph Alpha in nacionalne projekte), Indija gradi lastni ekosistem, Sarvam pa je eden od bolj vidnih akterjev. Dejstvo, da Qualcomm svoj paket označuje kot "Sovereign AI", kaže, da proizvajalci čipov vidijo lokalizacijo in skladnost kot tržni argument.
3. Nova naprava za boj za uporabnika: očala in avtomobili.
Pametna očala se vračajo – od Meta/Ray‑Ban do različnih govoric o Applu in drugih. Večina rešitev je še vedno močno vezana na telefon in oblak. Sarvam Kaze so sicer nišni in usmerjeni v "builderje", vendar kažejo na idejo, da lahko lahki, glasovno usmerjeni modeli naredijo očala praktična brez težkih aplikacij.
V avtomobilih poteka druga fronta. Tesla, kitajski proizvajalci in veliki tehnološki igralci želijo nadzor nad glasovnim asistentom v vozilu. Boschovo sodelovanje s Sarvamom namiguje, da evropski Tier‑1 dobavitelji iščejo alternative zunaj običajnih ameriških imen in želijo več nadzora nad vgrajeno inteligenco.
Vse to skupaj kaže smer: AI bo čedalje bolj vgrajen, manj viden in vseprisoten – od najcenejšega telefona do premijskega EV.
5. Evropski in lokalni pogled
Za Evropo in tudi Slovenijo je ta zgodba pomembna iz treh razlogov: regulativa, industrija in jezik.
Prvič, robni AI je praktično priročnik za skladnost z GDPR, DSA in prihajajočo Uredbo EU o AI. Če operater ali proizvajalec avtomobilov uporabniške podatke obdeluje neposredno na napravi, se izogne veliki večini tveganj, povezanih z oblačnimi storitvami zunaj EU. Boschov eksperiment s Sarvamom je zato zanimiv testni primer tudi za evropske regulatorje.
Drugič, industrijski vidik. Bosch je eden ključnih dobaviteljev evropske avtomobilske verige. Če bo Sarvamov asistent postal del serijskih rešitev, bi lahko indijski AI – prek evropskega dobavitelja – končal v vozilih znamk, ki jih srečujemo tudi na slovenskih cestah. To odpira vprašanje, ali bodo evropska podjetja (od kontinentalnih dobaviteljev do slovenskih nišnih igralcev v avtomobilski elektroniki) raje gradila lastne suverene AI sklade ali sprejela zunanje modele.
Tretjič, jezik. Slovenščina in jeziki v regiji imajo podobne izzive kot številni indijski jeziki: majhen trg in malo podatkov. Indijski startup, ki je prisiljen optimizirati za več kot deset lokalnih jezikov, je lahko zanimiv partner ali vsaj vzor, kako učinkovito graditi modele za "majhne" jezike.
Za slovenske telekome, banke in kontaktne centre, ki že eksperimentirajo z glasovnimi asistenti, je Sarvam signal, da bo konkurenca v segmentu lahkih, lokalnih modelov hitro naraščala – in da "domači jezik" ne bo več zadosten diferencijator.
6. Pogled naprej
V naslednjih dveh letih bo ključnih nekaj prelomnic.
KonkretnI izdelki s HMD/Nokia. Bomo videli dejanske modele telefonov s Sarvamovim gumbom in asistentom ali bo vse ostalo pri demo posnetkih? Prve javno dostopne naprave bodo pokazale, ali je izkušnja dovolj dobra za množični trg.
Bosch in evropski proizvajalci avtomobilov. Če se bo Sarvamov AI pojavil v pilotnih flotah ali na določenih trgih EU, bo to močan signal, da je evropska industrija pripravljena sprejeti zunanjega ponudnika za tako občutljiv del uporabniške izkušnje.
Implementacija EU AI Act. Uredba bo postopoma začela veljati ravno v obdobju, ko bodo takšni vgrajeni asistenti prihajali na trg. Od tega, kako bo razvrščena tveganost teh sistemov in kakšne obveznosti bodo imeli proizvajalci, bo odvisno, ali bo za evropske partnerje Sarvama lažje ali težje izbrati.
Poslovni model Sarvama. Bo podjetje svoje modele licenciralo na napravo, jih vezalo na čip (prek Qualcomma) ali iskalo prihodke prek storitev nad asistentom? Odgovor bo določil, kako zanimiv bo Sarvam za proizvajalce naprav v manjših trgih, kot je slovenski.
Če bo Sarvam uspel dokazati, da lahko ultra lahki modeli v lokalnih jezikih delujejo zanesljivo, lahko pričakujemo val posnemovalcev v državah globalnega juga. Takrat bo relevantno vprašanje za Evropo – in Slovenijo – ali želimo lastne, primerljive rešitve ali se bomo zadovoljili z uvozom tehnologije, ki je nastala drugje.
7. Bistvo
Sarvam ne poskuša zgraditi še enega "ChatGPT klona", ampak AI infrastrukturo za najcenejše telefone, običajne avtomobile in preprosta očala. To je zelo druga vizija prihodnosti umetne inteligence – in ena, ki se dobro ujema z evropskimi zahtevami glede zasebnosti in regulacije, a hkrati ogroža ambicije lokalnih igralcev, če bodo predolgo ostali v laboratorijih. Ključno vprašanje za evropske – in slovenske – odločevalce je, ali bodo robni, suvereni AI razumeli kot strateško infrastrukturo ali kot še eno komponento, ki jo pač kupimo na trgu.
