Treehub, umetna inteligenca in zdravstvo: ameriški eksperiment, ki ga Evropa ne sme prezreti

22. april 2026
5 min branja
Skupina ustanoviteljev v razpravi o zdravstvenem AI projektu v sodobnem coworkingu

Uvod

Na prvi pogled je Treehub le še en majhen ameriški sklad: 10 milijonov dolarjev za zgodnje naložbe v zdravstvene startupe z umetno inteligenco. A za številkami se skriva precej drznejši poskus – spremeniti način, kako sploh nastajajo zdravstveni startupi. Mary Minno in sestri Wojcicki z novim rezidenčnim programom Treehub in skladom AI Health Fund testirajo model, ki akademike, operativce in kapital poveže že preden podjetje formalno nastane. Če jim uspe, bodo učinke občutili tudi slovenski in evropski inovatorji v zdravstvu.


Novica na kratko

Kot poroča TechCrunch, je investitorka in nekdanja produktna vodja pri Googlu Mary Minno zagnala Treehub, šestmesečni rezidenčni program za ustanovitelje na presečišču umetne inteligence in zdravstva, ter povezani sklad AI Health Fund.

Rezidenca traja pol leta in je razdeljena na dva 12‑tedenska dela: v prvem se ekipe osredotočijo na iskanje product–market fita, v drugem pa na usmeritev podjetja – od zbiranja kapitala, vstopa v klasičen pospeševalnik, do pilotnih projektov v bolnišnicah. Minno poudarja, da v več kot polovici primerov Treehub ustanovitelje celo poveže z odvetniki, ki poskrbijo za formalno ustanovitev podjetja.

AI Health Fund namerava zbrati 10 milijonov dolarjev in pisati čeke v višini 50.000–150.000 dolarjev, predvsem v projekte, ki izvirajo iz akademskega okolja. Sklad je že naredil prvi zaprtje pri 1,5 milijona dolarjev, med drugim z milijonskim čekom vlagatelja Tima Draperja, in želi podpreti približno 60 podjetij. Do zdaj jih je podprl 12, med njimi ženski hormonski sledilnik Clair Health in nov startup na področju avtizma pri otrocih.

Anne Wojcicki se pridružuje kot operativna partnerica, Esther Wojcicki pa kot ustanovna svetovalka. Sodeluje tudi ekipa s katedre za biomedicinsko podatkovno znanost Univerze Stanford.


Zakaj je to pomembno

Treehub je zanimiv predvsem kot organizacijski eksperiment. Denarja ni veliko, a ambicija je velika: zdravstvenih startupov ne obravnavati kot naključne projekte, temveč kot rezultat skrbno vodenega »specializantskega« procesa – podobno kot pot zdravnika po končani fakulteti.

Največ pridobijo akademiki, ki imajo ogromno podatkov, raziskav in kliničnega znanja, a pogosto ne znajo:

  • povedati zgodbe na način, ki ga razumeta investitor in trg,
  • se spopasti z regulativo,
  • zgraditi prodajnega procesa v zelo konzervativnem okolju.

Večina klasičnih pospeševalnikov (Y Combinator, Techstars …) je prilagojena programerskim ekipam, ne pa dermatologu ali pediatru, ki se prvič srečuje z MVP‑ji, pitch decki in term sheeti.

S tem, ko Treehub akademike poveže z operativci, opusti enotni demo dan in dopušča različne hitrosti razvoja, priznava nekaj, česar se v svetu startupov neradi naglas pove: zdravstvo ne funkcionira v ritmu »move fast and break things«. Še posebej ne pri umetni inteligenci, ki zahteva dostop do občutljivih zdravstvenih podatkov, integracijo z bolnišničnimi sistemi in zaupanje zdravnikov.

Toda tak pristop pomeni tudi prenos moči: investitor, ki deluje skoraj kot soustanovitelj, dobi velik vpliv že v fazi ideje. To je lahko ogromna prednost – ali pa omejitev, če je krog odločevalcev preozek in premalo raznolik. Posledice bodo čez leta čutili zdravstveni sistemi in pacienti.


Širši kontekst

Treehub lepo sovpada z več trendi v globalnem in evropskem ekosistemu:

  1. Hiper‑specializirani pospeševalniki. Fintech, klima, kibernetska varnost – zadnja leta nastaja vse več nišnih programov. Zdravstvo in umetna inteligenca sta logičen kandidat za specializacijo: gre za regulirano, politično in kapitalsko zahtevno področje. »Generični« pospeševalnik težko ponudi resno podporo pri validaciji kliničnih študij ali certifikaciji medicinskih pripomočkov.

  2. Studii tveganega kapitala in venture builderji. Investitorji ne čakajo več le na dobre pitch decke, ampak sami soustvarjajo podjetja – poiščejo idejo, ekipo in zagotovijo prvo financiranje. Treehub sicer ni klasičen studio z večinskim lastništvom, a njegovo vpletanje v nastanek ekipe in podjetja je zelo podobno.

  3. Umetna inteligenca kot infrastruktura. V zdravstvu AI pogosto ni samostojen izdelek, ampak del diagnostičnega postopka, zalednega sistema ali odločitvene podpore. To zahteva sodelovanje z bolnišnicami, zavarovalnicami in regulatorji. Rezidenčni model, ki v igro prinese operativce in akademike, je takšni kompleksnosti bistveno bliže kot klasičen tritedenski »product sprint«.

V preteklosti so se poskusi pospeševanja inovacij v zdravstvu pogosto ujeli v dve skrajnosti: podjetja, ki ostanejo ujeta v inovacijske laboratorije bolnišnic brez realnega trga, ali pa »divji« startupi, ki hitro naletijo na zid regulative in etike. Treehub poskuša ujeti sredino – hitro iteracijo, a z realnim razumevanjem kliničnega okolja.

Če bo uspešen, lahko pričakujemo, da bodo podobne modele začele prevzemati tudi evropske univerze in zdravstveni sistemi – vprašanje je, ali s svojo vizijo ali po ameriškem kopitu.


Evropski in slovenski vidik

Evropa ima v tej zgodbi paradoksalno vlogo. Po eni strani imamo izjemne raziskovalce in velike zdravstvene sisteme; po drugi strani pa v zdravstvu pogosto zmagata birokracija in strah pred tveganjem.

Regulative, kot so GDPR, Medical Device Regulation (MDR) ter prihajajoči Akt o umetni inteligenci EU (AI Act), pomembno zvišujejo vstopni prag za zdravstvene startupe. Hkrati pa bistveno povečujejo pomen specializiranih programov, ki znajo:

  • pomagati pri razumevanju razmerja med GDPR in raziskovalno rabo podatkov,
  • pripraviti ekipo na certifikacijo medicinskih pripomočkov,
  • že od začetka pravilno zastaviti dokumentacijo za »visoko tvegane« AI‑sisteme.

V Sloveniji imamo močna žarišča znanja – od UKC Ljubljana in Maribora do fakultet, kot sta FE in FRI, ter raziskovalnih inštitutov. A startup poti pogosto vodijo ali prek generičnih pospeševalnikov, ki zdravstva ne razumejo, ali prek razpisov, ki se vlečejo mesece.

Treehubov model bi se zelo dobro prilegal tudi regiji Srednje in Jugovzhodne Evrope: na primer rezidenčni program v Ljubljani ali Zagrebu, ki bi povezal bolnišnice, raziskovalce in investitorje ter bil od začetka usklajen z evropsko regulativo. Dokler takih programov nimamo, obstaja realno tveganje, da bodo najobetavnejši talenti iz Slovenije in širše regije svojo prvo resno podjetniško izkušnjo iskali v ZDA.


Pogled naprej

Treehub je še vedno v testni fazi. Odgovoriti bo moral na več ključnih vprašanj, da bo postal več kot zanimiv opomnik v zgodovini zdravstvenega VC.

Prvo vprašanje je skaliranje: rezidenca, ki deluje skoraj kot soustanovitelj pri 60 podjetjih, zahteva veliko časa in ljudi. Ali bo Treehub ostal majhen, a vpliven, ali pa bo poskušal model razširiti prek partnerskih programov in franšiz v drugih mestih?

Drugo vprašanje je kapitalska globina. Čeki v višini 50–150 tisoč dolarjev so odličen start, a zdravstveni projekti hitro postanejo kapitalsko zahtevni (klinične študije, regulatorni postopki, integracije v bolnišnice). Verjetno bo Treehub moral razviti močno mrežo skladov za nadaljnje runde, sicer bo največje zmagovalce zelo hitro prevzel nekdo drug.

Tretje je merjenje uspeha. V naslednjih 3–5 letih bo ključnih nekaj metrik:

  • koliko portfeljskih podjetij pride do regulatornih odobritev (FDA, CE‑oznaka),
  • koliko jih uspe skleniti pogodbe z večjimi bolnišničnimi sistemi,
  • in ali so vidni merljivi učinki na izide zdravljenja, ne le na administrativne procese.

Za slovenske bralce sta pomembni dve vprašanji: ali bomo v naslednjih letih v regiji videli podoben rezidenčni program, prilagojen evropskim pravilom, in ali bodo naše bolnišnice pripravljene postati aktivni partnerji pri soustvarjanju takšnih projektov, ne le pasivni kupci.


Zaključek

Treehub in AI Health Fund sta majhna po obsegu, a ambiciozna po zasnovi: zdravstvene AI‑startupe obravnavata kot rezultat vodenega, skoraj kliničnega procesa nastajanja podjetja. Če se bo model izkazal, bodo generični pospeševalniki v zdravstvu videti vse bolj zastareli, prednost pa bodo imeli specializirani, visokodotikalni rezidenčni programi. Ključno vprašanje za Slovenijo in Evropo je, ali bomo tak pristop le uvažali iz Silicijeve doline ali pa bomo razvili lastne, boljše različice, zasidrane v naših sistemih, podatkih in vrednotah.

Komentarji

Pustite komentar

Še ni komentarjev. Bodite prvi!

Povezani članki

Ostani na tekočem

Prejemaj najnovejše novice iz sveta AI in tehnologije.