Speedrun a16z: elitni pospeševalnik, drag delež in dilema za evropske ustanovitelje

Če gradite startup v letu 2026, se Speedrun Andreessena Horowitza hitro spreminja v ekvivalent vpisa na elitno univerzo – sprejemnost pod odstotek, izjemna signalna vrednost in za mnoge boleče pogoje lastništva. O programu se govori na X, v Slack skupnostih in na večernih meet‑upih v Ljubljani, Berlinu ali Londonu. V nadaljevanju ne bomo ponavljali nasvetov iz razpisa, temveč bomo pogledali, kaj Speedrun v resnici pomeni za ustanovitelje, kako spreminja trg pospeševalnikov in kako se naj na to odzove evropski – in slovenski – ekosistem.

Novica na kratko

Kot poroča TechCrunch, je a16z Speedrun, zagnan leta 2023 najprej kot pospeševalnik za gaming, danes »horizontalen« program, odprt za praktično vse vrste startupov. Poteka dvakrat letno v San Franciscu, vsak cikel traja približno 12 tednov, v posamezen batch pa se uvrsti približno 50–70 podjetij.

Zanimanje je enormno. V zadnji objavi, na katero se sklicuje TechCrunch, je Speedrun razkril, da se je za zadnjo kohorto prijavilo več kot 19.000 startupov, sprejetih pa je bilo manj kot 0,4 %. To je nižja sprejemnost kot pri najboljših ameriških univerzah.

Finančni okvir: program običajno investira 500.000 USD prek SAFE v zameno za okoli 10 % podjetja, z možnostjo dodatnih 500.000 USD, če podjetje v 18 mesecih dvigne naslednji krog; drugi del sledi pogojem ostalih vlagateljev. V primerjavi s tem Y Combinator praviloma vzame 7 % za 125.000 USD ter še 375.000 USD prek dodatnega SAFE.

V intervjuju za TechCrunch generalni direktor programa in partner a16z Joshua Lu poudarja, da Speedrun pri izbiri stavi predvsem na ustanovno ekipo (idealno z zgodovino sodelovanja), prve znake trakcije, jasno razmišljanje namesto teoretičnih zgodb o trgu ter ustanovitelje, ki znajo izkoristiti mrežo približno 600 operativcev, ki jih ima a16z.

Zakaj je to pomembno

Speedrun ni zgolj še en pospeševalnik; gre za strateško orodje a16z in hkrati za nov tip pritiska na ustanovitelje.

Za a16z je Speedrun visoko‑prepusten filter za lastniške deleže v naslednji generaciji AI‑native in programsko gnanih podjetij. Ker AI in sodobna orodja bistveno znižujejo stroške razvoja, se prednost iz »kdo zna zgraditi produkt« seli v »kdo zna skalirati, prodajati in obvladovati distribucijo«. Sporočilo je jasno: pripravljeni smo plačati več, a le za ekipe, ki imajo potencial za vodilne pozicije v kategoriji, in jih bomo takoj priklopili na naš operativni stroj.

Za ustanovitelje pa program izostri neprijetno dilemo:

• Speedrun proti cenejšemu kapitalu. 10 % za 500.000 USD je občutno dražje od večine evropskih seed skladov ali državnih instrumentov, a paket vključuje močan brand, intenziven operativni support in signal, ki lahko skrajša leta grajenja mreže na nekaj mescev.
• Elitni filter proti odprtemu dostopu. S sprejemnostjo pod 0,4 % je program po definiciji ekskluziven. To pomeni, da vstopnica deluje kot močan dokaz kakovosti, hkrati pa tisoče ekip ostane praznih rok – pogosto po več tednih priprave prijave in prilagajanja roadmapa.

Za druge pospeševalnike Speedrun dvigne standard. Model »malo denarja, nekaj mentorjev in demo dan« vse manj zadostuje. a16z konkurira z globino operativne podpore: specializirani strokovnjaki za marketing, prodajo, growth, kadre, finance. Številni srednji programi se bodo morali specializirati (npr. klima, bio, industrijski B2B) ali pa bodo postopoma izginili.

Pomemben je tudi poudarek na ekipi pred idejo in tržno teorijo. Lu, kot ga povzema TechCrunch, poudarja, da se prvotna ideja skoraj vedno spremeni; ključno je, ali lahko prav ta ekipa zdrži pivote in pritiske. To je dobra novica za tehnično močne, komplementarne dvojice ali trojice z zgodovino sodelovanja in vsaj nekaj trakcije – ter slabša za solo ustanovitelje s »powerpoint« zgodbo in velikim TAM grafom.

Širši kontekst

Speedrun se lepo umešča v več vzporednih trendov na trgu zgodnje faze.

1. Premešavanje pospeševalnikov.

V zadnjih letih smo videli:

• prilagajanje modela Y Combinatorja (velikost batcha, remote/hybrid, novi pogoji),
• preobrazbo ali propad community programov, kot je bil On Deck,
• eksplozijo nišnih pospeševalnikov (AI, klima, web3), ki pa se težko razlikujejo onkraj blagovne znamke.

Speedrun prihaja z drugačno obljubo: manj podjetij, več denarja, več razredčitve, veliko več podpore. Po strukturi je bližje VC‑podprtemu »company‑buildingu« kot klasičnemu pospeševalniku.

2. AI kot nova osnova, ne več prednost.

TechCrunch izpostavi, da Speedrun v bistvu pričakuje, da ustanovitelji za prijavo uporabijo AI – vsaj za jezikovno in strukturno dodelavo. To je pomemben signal. Slovnica in črkovanje nista več pokazatelj, da je ustanovitelj genij, ki nima časa za vejice, temveč da preprosto ne uporablja orodij, ki jih ima konkurenca.

Resnični kriterij postaja: ali z AI gradite in testirate hitreje kot drugi? Ne le, ali imate v predstavitvi »AI slide«.

3. Koncentracija moči pri mega skladih.

S tem ko a16z skozi Speedrun lovi ekipe zelo zgodaj, v praksi vertikalizira pot startupa: od odkritja talenta, prvega resnega vložka, intenzivnega vpliva prek operativne ekipe, do morebitnega vodilnega položaja v kasnejših krogih.

To ni povsem novo – tudi YC ima podoben vpliv – a razlika je v obsegu operativnega aparata in jasnem cilju, da se čim več vrednosti ujame v enem ekosistemu. Posledica je lahko, da bo manj skladov sedelo na strani »privzetega da« za najboljše posle, večji del ekosistema pa bo krožil okoli nekaj mega‑fundov in njihovih znamk.

Evropski (in slovenski) pogled

Za evropske in slovenske ekipe je Speedrun hkrati priložnost in test zrelosti ekosistema.

Priložnosti:

• Vstop v Speedrun lahko slovenski ali širši CEE startup v trenutku priklopi na mrežo ameriških investitorjev, partnerjev in talentov.
• Znamka a16z je pri ameriških growth skladih pogosto bolj prepoznavna kot najboljša lokalna imena iz Dunaja, Berlina ali Ljubljane.
• Za ekipe, ki delajo na frontier AI in bodo morale upoštevati tudi prihajajoči EU AI Act, je lahko smiselno jedro razvoja umestiti v ZDA, operacije pa širiti po EU.

Izzivi:

• Lokacija in vize. Program je zgolj v San Franciscu. Ustanovitelji morajo računati na selitev za vsaj tri mesece, z vsemi stroški, viznimi postopki in osebno obremenitvijo.
• Regulativni razkorak. Produkt, zgrajen v precej bolj permisivnem okolju ZDA, se lahko pozneje zaleti v GDPR, DSA ali AI Act. Evropski ustanovitelji bodo morali že od začetka dizajnirati za najstrožji trg.
• Odliv najboljših ekip. Če najbolj ambiciozne evropske ekipe odhajajo v ameriške programe, se krepi vtis, da evropski kapital in pospeševalniki niso dovolj ambiciozni. To je dolgoročno slaba novica za domače sklade in tudi za pobude, kot sta Slovenski podjetniški sklad in razni EIC instrumenti.

Pozitivna plat je, da Speedrun deluje kot budilka. Če lahko en ameriški sklad ponudi 600‑člansko operativno ekipo in močan pospeševalnik, kakšen je evropski odgovor? Posamezni programi, kot so Seedcamp, Entrepreneur First, Station F ali berlinski in talinski pospeševalniki, že gradijo globljo podporo in AI‑osredotočene tire – a razdrobljenost ostaja težava.

Za slovenske ustanovitelje to pomeni predvsem: realno ocenite, ali vam globalni skok v ZDA v tej fazi res več prinese kot močan regionalni investitor, ki razume lokalne posebnosti in EU regulativo.

Pogled naprej

V naslednjih 1–2 letih lahko pričakujemo več stvari.

1. Speedrun bo ostal majhen in selektiven. Celotna vrednost temelji na redkosti in globini podpore. Batchi po 300+ podjetij bi uničili diferenciacijo; bolj verjetni so manjši, močno kurirani nabori.

2. Pojavili se bodo posnemovalci, tudi v Evropi. Več VC skladov bo poskusilo z lastnimi »operator‑heavy« programi. A le redki bodo imeli dovolj široko mrežo, da bo obljuba verodostojna.

3. Izbor bo še bolj usmerjen v dokaze, ne pitch. Ker lahko danes vsak z AI naredi odličen pitch deck, bo največ štelo, kaj ste v resnici že zgradili in kakšna je zgodovina ekipe – ne pa teoretični slajdi o velikosti trga.

4. Ustanovitelji bodo bolj preudarni pri dragem kapitalu. Za nekatere – posebej za deep‑tech in AI infrastrukturo – je milijon dolarjev plus močna mreža v najzgodnejši fazi odlična poteza. Za druge, ki lahko rastejo iz prihodkov ali dobijo solidne pogoje pri lokalnih skladih, bo 10 % v tej fazi morda obžalovanja vredna odločitev.

5. EU bo čez čas pogled usmerila tudi v ta del trga. Ko bodo mega skladi prek pospeševalnikov pridobivali dostop do ogromnih količin podatkov in dealflowa, se lahko odprejo vprašanja konkurence, transparentnosti in morebitne sistemske odvisnosti – kar je za Bruselj privlačna tema.

Za slovenske bralce je bistveno: Speedrun ni »edina prava pot«, ampak specifično orodje. Postavite si iskreno vprašanje: ali dejansko potrebujete točno ta paket kapitala, mreže in lokacije ali pa vas bolj privlači logotip na spletni strani.

Spodnja črta

Speedrun uteleša smer, v katero gre zgodnja faza: manj podjetij, večji vložki, strožji izbor in pričakovanje, da bo ekipa znala izkoristiti AI ter močno mrežo. Program je zavestno »drag« v lastniškem smislu, a prav to ustvarja izjemno povpraševanje in močan signal. Za evropske – in slovenske – ustanovitelje je pravo vprašanje manj »ali se lahko vpišem v Speedrun« in bolj »ali ravno zdaj res potrebujem to stopnjo razredčitve in selitev v ZDA ali lahko globalno podjetje zgradim tudi drugače?«