Kategorija: News
Naslov in uvod
V ZDA je v prvih tednih leta 2026 kar 17 podjetij s področja umetne inteligence zbralo najmanj 100 milijonov dolarjev svežega kapitala. Dve med njimi sta dobili kar večdesetmilijardni injekciji. To ni več »dober trg« za startupe, temveč de facto industrijska politika, ki jo piše tvegan kapital. Za slovenske ustanovitelje, korporacije in regulatorje to niso oddaljene zgodbe iz Silicijeve doline, ampak signali, kdo bo nadzoroval prihodnjo infrastrukturo, talente in standarde. V nadaljevanju analiziram, kaj ta denarni val pomeni in kakšno vlogo si lahko izbori Evropa.
Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je do sredine februarja 2026 sedemnajst ameriških AI podjetij zaključilo naložbene kroge v višini 100 milijonov dolarjev ali več.
Med njimi so raziskovalni laboratoriji, infrastruktura in aplikacijski sloj – od glasovnih storitev do robotike in medicine. Med najodmevnejšimi so krog serije G raziskovalnega laboratorija Anthropic v višini okoli 30 milijard dolarjev pri približno 380-milijardni vrednotenji ter 20-milijardna serija E za Muskovo podjetje xAI, ki ga je kmalu zatem prevzel SpaceX.
Poleg tega so visoke zneske zbrali infrastrukturni in orodjarski igralci, kot so Baseten, Inferact, PaleBlueDot AI in Arena, pa tudi aplikacijska podjetja Runway (generiranje medijev), ElevenLabs in Deepgram (glas), SkildAI (robotika) ter OpenEvidence (medicinski chatbot). TechCrunch navaja, da so ameriški AI start-upi v mega-krogih leta 2025 zbrali več kot 76 milijard dolarjev; 2026 sledi podobni ali celo višji dinamiki.
Zakaj je to pomembno
Ti krogi niso pomembni zgolj zaradi številk, ampak zato, ker na novo rišejo razmerja moči v umetni inteligenci.
Prvič, kapital se v izjemnem obsegu koncentrira v zelo ozek krog ameriških laboratorijev in ponudnikov infrastrukture. Podjetje, ki v enem krogu zbere 20 ali 30 milijard dolarjev, je finančno že skoraj v razredu velikih tehnoloških gigantov. To mu omogoča dolgoročno zavarovanje dostopa do GPU-jev, najboljših raziskovalcev in strateških partnerstev.
Drugič, takšna koncentracija kapitala še dodatno dvigne vstopno oviro za razvoj vodilnih modelov. Trening najsodobnejših modelov je že danes projekt z devet- ali desetmestno ceno. Če laboratoriji, kot so Anthropic, xAI in novi raziskovalni akterji (Goodfire, Fundamental, humans&), sedijo na svežih milijardah, postaja število igralcev, ki lahko tekmujejo v razvoju »frontier« modelov, zelo omejeno. Vsi ostali so potisnjeni na aplikacijski sloj.
Tretjič, vrednotenja v razponu več deset ali celo stotin milijard dolarjev prinašajo sistemsko tveganje. Če se izkaže, da nekateri od teh subjektov ne zmorejo zrasti v svoje zgodbe, lahko to ohladi apetit vlagateljev za celoten AI sektor – podobno kot smo videli pri kriptu ali delitveni ekonomiji. Trenutno pa zagona še ne manjka: podjetja množično testirajo AI v procesih, infrastrukturni prihodki so resnični in hitro rastejo.
Četrtič, prisotnost Nvidie v več investicijskih zgodbah kaže, kako vertikalno prepleten je ekosistem. Ključni dobavitelj čipov je hkrati investitor v podjetja, ki bodo te čipe porabljala. Nastaja močna povratna zanka med ponudbo strojne opreme, treningom modelov in pričakovanji na kapitalskem trgu.
Širša slika
Val naložb se lepo vklaplja v širši vzorec zadnjih let: AI se iz raziskovalne radovednosti dokončno seli v kategorijo kritične infrastrukture.
V prvi fazi (2020–2022) je večina denarja tekla v osnovne laboratorije in platforme, kot sta OpenAI in Anthropic, ter v strojno opremo, predvsem Nvidia. V drugi fazi (2023–2024) smo videli eksplozijo aplikacij: klepetalniki, kopiloti, generativne funkcije v vsakem drugem orodju.
Leto 2026 nakazuje tretjo fazo: konsolidacijo in industrializacijo.
Na eni strani frontier laboratoriji rastejo v subjekte z večstomilijardnimi vrednotenji. Na drugi strani se izoblikuje zrel sloj »lopat in krampov« – ponudniki inferenčne infrastrukture (Inferact), orkestracije in uvajanja modelov (Baseten), evalvacije (Arena) ter specializiranega računalništva (PaleBlueDot AI). To je klasičen vzorec v podjetniški tehnologiji: ko se osnovna zmožnost dokaže, se velika priložnost preseli v zanesljivost, učinkovitost in skladnost.
Hkrati se aplikacijski zmagovalci zožujejo in poglabljajo. Namesto »AI za vse« nastaja močna vertikalizacija: Runway za medije, ElevenLabs in Deepgram za glas, SkildAI za robotiko, OpenEvidence za medicino. V teh domenah so podatki, distribucija in domensko znanje enako pomembni kot sama kakovost modelov.
Zgodovinskega vzorca iz oblaka (AWS, Azure, Google Cloud + specializirani infraponudniki in vertikalni SaaS) skoraj ni treba posebej risati. Razlika je predvsem v hitrosti in kapitalski intenzivnosti. Kar je oblak gradil desetletje, se v AI stiska v tri do pet let – in tvegan kapital igra vlogo pospeševalca, ne pa potrpežljivega opazovalca.
Evropski in slovenski kot
Iz evropskega zornega kota je to hkrati alarm in priložnost.
Alarm zato, ker se razkorak veča. Evropa ima talente, raziskave in nekaj vidnih igralcev (denimo francoski Mistral AI), vendar so absolutne številke naložb še vedno za razred nižje kot v ZDA. Ko en sam ameriški laboratorij v enem krogu zbere več, kot znašajo večletni proračuni državnih AI strategij, se pogajalska moč neizogibno nagne čez Atlantik.
Posledice so zelo praktične. Evropska podjetja, tudi banke, zavarovalnice in zdravstvo, se vedno bolj opirajo na modele in infrastrukturo, gostovano v ZDA. To odpira vprašanja z vidika GDPR, Akta o digitalnih storitvah in prihajajočega EU Akta o umetni inteligenci: prenos podatkov, preglednost modelov, odvisnost od enega dobavitelja.
Hkrati pa je prav regulacija lahko diferencirni dejavnik. AI Akt bo od ponudnikov zahteval dokumentiranje podatkovnih zbirk, nadzora tveganj in človekovega nadzora pri visokorizičnih primerih uporabe. Ameriški giganti bodo to videli predvsem kot strošek skladnosti, evropski start-upi pa lahko podobo »rojenih skladnih« rešitev spremenijo v konkurenčno prednost.
Za slovenski ekosistem – od ljubljanskih laboratorijev do zagonskih podjetij, ki gradijo rešitve za industrijo 4.0, logistiko in finance – je lekcija jasna: tekmovati z večdesetmilijardnimi laboratoriji ni smiselno. Smiselno pa je specializirati se: domensko specifični modeli, lokalizacija za slovenski jezik, rešitve za suvereno obdelavo podatkov (on-prem, evropski oblaki), orodja za skladnost z EU zakonodajo.
Pogled naprej
V naslednjih 12–24 mesecih bo ključnih nekaj trendov.
Prvič, konsolidacija. Ob tolikšni količini kapitala, vloženega v treninge, infrastrukturo in aplikacije, bodo prevzemi neizogibni. Del današnjih laboratorijev bo pristal v naročju hiperskalerskih oblakov ali velikih industrijskih skupin, še posebej, če se bo dostop do GPU-jev dodatno politiziral.
Drugič, ozko grlo pri strojni opremi. Sposobnost pretvorbe kapitala v računsko moč ni neomejena. Če Nvidia in konkurenti ne dohajajo povpraševanja, bomo videli zamike pri novih modelih in vse bolj agresivne dolgoročne pogodbe za dobavo – kar še dodatno favorizira najbolje financirane igralce.
Tretjič, regulacija in geopolitika. EU AI Akt, ameriški izvozni nadzor čipov in morebitne protimonopolne preiskave Nvidie ali velikih laboratorijev lahko premešajo karte, kdo lahko kaj trenira in kje. Evropski odločevalci bodo morali odgovoriti, ali bodo laboratorije obravnavali kot kritično infrastrukturo – podobno kot energetiko ali telekom.
Za slovenske in širše evropske ustanovitelje pa je priložnost v nišah, kjer so velikani šibkejši: hibridne namestitve, on-prem rešitve, varnost in evalvacija, fino prilagajanje za lokalne jezike in panoge, integracija v obstoječe sisteme. To niso naslovi na prvih straneh z 20-milijardnimi krogi, so pa lahko temelji zelo zdravih, dobičkonosnih podjetij.
Zaključek
Savnajst mega-krogov v začetku leta 2026 kaže, da AI ni več špekulacija, ampak nova plast digitalne infrastrukture – in ZDA v to plast vlivajo neprimerljivo več kapitala kot kdorkoli drug. Del teh zgodb bo postal nova osnova interneta, del se bo boleče sesul, a Evropa si ne sme privoščiti pasivnosti. Ključno vprašanje je: bomo skušali klonirati ameriške laboratorije ali bomo zgradili plast, brez katere njihovih tehnologij ne bo mogoče uporabljati varno, skladno in suvereno v evropskem prostoru?
