1. Naslov in uvod
AI vam ne bo vzela naziva delovnega mesta, bo pa zmanjšala vašo ekipo
Na odrih tehnoloških konferenc in v pitch deckih vse pogosteje slišimo tolažilno mantro: AI bo zamenjala naloge, ne ljudi. Tudi več ustanoviteljev na Web Summitu v Katarju trdi, da bo človek še naprej »v sredini«, umetna inteligenca pa zgolj pomočnik. Toda če pogledamo, kako ta ista podjetja v resnici delujejo, dobimo bolj neprijetno sliko: AI sicer res ne izbriše nazivov delovnih mest čez noč, že danes pa omogoča, da milijone uporabnikov podpira izjemno majhna ekipa. V nadaljevanju analiziram, kaj to pomeni za kariere, zaposlovanje in »AI‑native« delo – tudi v Sloveniji.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch z dogodka Web Summit Qatar, sta direktorja startupov Read AI in Lucidya na panelu zavrnila trditev, da bo umetna inteligenca v celoti nadomestila ljudi.
David Shim, izvršni direktor podjetja Read AI, ki razvija orodje za zapisovanje sestankov in prodajno analitiko, je poudaril, da bodo sistemi AI sicer usmerjali odločitve, a bodo ljudje še vedno tisti, ki sprejemajo končno odločitev – podobno kot voznik uporablja navigacijo, vendar ostaja odgovoren za vožnjo. Priznal je, da bodo nekateri sektorji, denimo oglaševalske agencije, izgubili del človeških vlog zaradi avtomatizacije.
Ustanovitelj Lucidye Abdullah Asiri, ki ponuja AI‑podprto podporo uporabnikom, meni, da bo AI avtomatizirala posamezne naloge, ne celotnih vlog. Pri strankah opaža, da agenti za podporo po uvedbi AI prevzemajo vloge nadzornikov, graditeljev odnosov ali poslovnih razvijalcev.
Obe podjetji AI intenzivno uporabljata tudi interno. Read AI z ekipo za podporo, ki šteje le pet ljudi, podpira milijone uporabnikov in svoje orodje uporablja za večjo produktivnost. Po njihovih podatkih je sistem pomagal pri odobritvi približno 200 milijonov dolarjev prodajnih poslov in iz klicev zajame precej več konteksta. Lucidya AI uporablja pri sestankih in marketingu, oba direktorja pa poudarjata, da želita zaposlovati »AI‑native« kadre. Po njunem opažanju so uporabniki vse bolj pripravljeni komunicirati z boti, če dobijo hiter in natančen odgovor.
3. Zakaj je to pomembno
Trditev, da »AI zamenja naloge, ne služb«, je le napol resnična – in prav zato problematična.
Na ravni posameznika se sliši logično. Agent za podporo, ki mu ni treba več sto krat dnevno odgovarjati na ista vprašanja, se lahko posveti zahtevnejšim primerom, nadzoru botov ali skrbništvu nad ključnimi strankami. Udeleženci sestankov, ki jim ni treba delati zapiskov, lahko več pozornosti namenijo odločitvam. Vsebina znanstvenega dela se spreminja.
Toda strukturni učinek je precej ostrejši. Če lahko startup, kot je Read AI, z ekipo petih ljudi podpira milijone uporabnikov, se ne spreminjajo le naloge, temveč tudi število potrebnih ljudi. AI ne »samo pomaga« zaposlenim – dvigne produktivnostni prag do te mere, da lahko manjša ekipa opravi enako delo.
Takoj vidni zmagovalci so:
- ponudniki AI, ki prodajajo avtomatizacijo v vse segmente podjetij;
- ustanovitelji in vlagatelji, ki lahko »skalirajo rezultate brez povečevanja števila zaposlenih«;
- visoko usposobljeni, z AI vešči kadri, ki znajo orodja povezovati in usmerjati.
Na drugi strani so potencialni poraženci:
- vstopna in rutinska delovna mesta v podpori, prodaji, operacijah in marketingu – klasični začetni koraki karier;
- podjetja, ki temeljijo na poceni človeškem delu, denimo večji klicni centri in nizkocenovne agencije.
Nazivi delovnih mest, kot je »agent za podporo uporabnikom«, ne bodo izginili čez noč. Bo pa iz leta v leto potrebnih manj agentov za obravnavo večjega obsega dela. Ta tiha erozija povpraševanja je dolgoročno bolj nevarna kot spektakularen scenarij »roboti bodo pobrali vsa delovna mesta«.
4. Širša slika
Izjave Read AI in Lucidye se lepo umeščajo v širši vzorec zadnjih dveh let.
Microsoft, Google in praktično vsi večji ponudniki SaaS uvajajo »copilote«, ki sodelujejo z znanstvenimi delavci: pišejo osnutke e‑pošte, povzemajo dokumente ali predlagajo naslednje korake. Platforme za kontaktne centre ponujajo AI za razvrščanje zahtevkov, predlagane odgovore in samodejne povzetke klicev. Sporočilo je vedno isto: človek ostane v nadzoru, AI le pomaga.
Zgodovina pa nas uči nečesa drugega. Preglednice niso ukinile računovodij, so pa močno zmanjšale število ljudi, potrebnih za vodenje financ. Bankomati niso izbrisali vseh bančnih poslovalnic, so pa spremenili število zaposlenih in naravo njihovega dela.
AI zapisovalniki sestankov in boti za podporo so »trenutek preglednice« za pisarniško delo. Poklica ne ukinejo, temveč spremenijo kadrovski model.
Novo pri današnji generaciji AI je hitrost in širina. Generativna AI posega v jezik, slike, zvok, kodo in procese hkrati. En »AI‑native« zaposleni lahko:
- postavi notranje agente, ki izvajajo celotne poteke dela prek CRM, e‑pošte in ticketing sistema;
- analizira tisoče pogovorov s strankami in zazna tveganje odhoda ali potencial za upsell;
- pripravi prototipe kampanj ali funkcionalnosti brez čakanja na več različnih ekip.
Zato ustanovitelji navzven poudarjajo kontinuiteto – da je človek »v zanki« in da AI samo asistira –, znotraj podjetij pa realnost vse bolj postaja: uporabi AI, kjer koli se da, ohrani ekipo majhno in zaposli le tiste, ki znajo orodja izkoristiti.
Ta napetost je osrednja zgodba o delu v dobi AI.
5. Evropski in slovenski vidik
V Evropi ta razprava poteka v zelo specifičnem regulatornem in tržnem okolju.
Prihajajoči akt EU o umetni inteligenci bo sisteme, kot so AI zapisovalniki sestankov in boti za podporo, razvrstil kot omejeno ali v določenih primerih visoko tveganje – odvisno od vpliva na pravice posameznikov. To pomeni obveznosti glede transparentnosti, ocene tveganja in pogosto tudi človeški nadzor. Retorika »človeka v sredini« tako ne bo le PR‑sporočilo, temveč pravna zahteva.
Že danes pa GDPR omejuje, kako lahko orodja, kot je Read AI, delujejo v EU. Snemanje sestankov in obdelava posnetkov zahtevata ustrezno pravno podlago, jasno informiranje udeležencev in pogosto tudi izrecno privolitev – še posebej pri občutljivih podatkih. Za slovenska podjetja uvedba AI zapisovalnikov ni zgolj odločitev o produktivnosti, temveč tudi projekt skladnosti.
Evropski trg dela je drugačen od ameriškega. Močnejše so zaščite delavcev, sindikati in sveti delavcev. Tudi v Sloveniji so klicni centri in podporne službe pomemben del zaposlovanja, pogosto v kombinaciji z bližnjim outsourcingom po regiji. Tovrstna delovna mesta ne bodo izginila jutri, bodo pa pod pritiskom preusposabljanja v vloge, kot so nadzor nad AI, upravljanje kakovosti, skrb za ključne stranke ali podatkovna analiza.
Hkrati v Evropi nastajajo lastni AI igralci – od ponudnikov temeljnih modelov do specializiranih rešitev za jezikovno podporo in avtomatizacijo procesov. Za slovenska podjetja, ki delujejo na majhnem, večjezičnem trgu, so zanimive predvsem rešitve, ki dobro obvladajo lokalne jezike, omogočajo hrambo podatkov v EU in so skladne z regulativo. Delavci, ki razumejo tako orodja kot pravila igre (GDPR, AI Act, ZVOP-2), bodo imeli prednost.
6. Pogled naprej
V naslednjih 3–5 letih se verjetneje kot masovno odpuščanje obeta tiha preobrazba.
Večina poslovnih orodij, ki jih uporabljate v pisarni, bo imela vgrajene AI‑funkcije. Če delate v podpori, prodaji, operacijah ali marketingu, boste vsak dan soočeni z:
- samodejnimi povzetki klicev in sestankov;
- predlaganimi odgovori ali naslednjimi koraki;
- nadzornimi ploščami, ki napovedujejo, kateri kupci bodo odšli in kateri posli se bodo verjetno sklenili.
Vaša vrednost bo vse bolj odvisna od tega, kako dobro usmerjate te sisteme: ali znate oblikovati dobre poteke dela, preveriti izhod modela, povezati več orodij v uporaben proces brez čakanja na IT?
Za delodajalce bo skušnjava, da »skalirajo rezultate brez novih zaposlitev«, velika – še posebej v okolju višjih obrestnih mer, kjer vlagatelji stiskajo podjetja k učinkovitosti. Pričakujte nove opise delovnih mest, kot so dizajner AI‑potekov, orchestrator agentov ali AI specialist za podporo, ki bodo nadgradnja današnjih operativnih in podpornih vlog.
Tri stvari, na katere velja biti pozoren:
- Jezik v oglasih za delo – vse več zahtev po »AI‑native« kandidatih in izkušnjah z določenimi orodji.
- Notranja politika – napetosti med ekipami, ki agresivno avtomatizirajo, in tistimi, ki se temu upirajo.
- Prve odmevne odločbe regulatorjev v EU – zlasti glede snemanja sestankov, profiliranja strank in avtomatiziranega odločanja.
Največje odprto vprašanje je družbeno: ali bodo podjetja prihranke zaradi višje produktivnosti vlagala v boljšo storitev, cene ali prekvalifikacijo – ali zgolj v maržo in oceno vrednosti? Od odgovora bo odvisno, ali bodo zaposleni AI doživljali kot partnerja ali grožnjo.
7. Bistvo
Ko direktorji startupov pravijo, da bo AI zamenjala naloge, ne vlog, imajo deloma prav – a so hkrati strateško optimistični. Realnost je, da AI že danes omogoča, da majhne ekipe opravljajo delo celotnih oddelkov, predvsem v podpori in prodaji. Za posameznika je najvarnejša strategija postati tisti, ki sisteme oblikuje, nadzira in jim postavlja vprašanja, ne tisti, ki je optimiziran z njihovo pomočjo. Ključno vprašanje za Slovenijo in Evropo pa je, ali bomo znali to avtomatizacijo pretvoriti v skupno korist ali bomo zgolj pasivno opazovali krčenje ekip.
