Če ste mislili, da je trg že davno pokopal konglomerate v slogu General Electrica, velja razmisliti še enkrat. V ospredje se vrača isto načelo – združevanje več panog pod eno streho – le da je danes streha oseba, ne korporacija. Elon Musk je najbolj vpadljiv primer: električna vozila, rakete, sateliti, družbena omrežja, umetna inteligenca, celo neurotehnologija in predori.
To ni le zgodba o ekscentričnem milijarderju. Gre za pojav »osebnih konglomeratov«, v katerih posameznik nadzoruje infrastrukturo, podatke, distribucijo in politiko. Za evropske uporabnike, podjetja in regulatorje to pomeni nekaj zelo preprostega: zbudili smo se v svetu, kjer o kritičnih storitvah vse bolj odloča majhen krog ljudi, rojenih izven EU.
Novica na kratko
Po poročanju TechCruncha Musk vse bolj gradi strukturo, ki spominja na sodoben konglomerat, osredinjen okoli ene osebe. Njegov imperij danes obsega Teslo, SpaceX (vključno s Starlinkom), xAI, družbeno omrežje X, Neuralink in The Boring Company. Tesla in SpaceX sta že vložila kapital v xAI, hkrati pa mediji poročajo o resnih razmislekih o združitvi dela teh podjetij v enotnejšo skupino.
TechCrunch ga primerja manj s tipičnim tehnološkim direktorjem in bolj z nekdanjim šefom General Electrica Jackom Welchom ali še starejšimi industrijskimi magnati, kot je John D. Rockefeller. Muskovo osebno premoženje naj bi bilo po razmerju do BDP ZDA primerljivo z Rockefellerjevim v njegovem vrhuncu.
Članek izpostavlja tudi politično dimenzijo: Musk je porabil več sto milijonov dolarjev za vplivanje na volitve, hkrati pa nadzira ključne storitve – od električnih vozil in baterijskih sistemov do raketnih izstrelitev in satelitskega interneta. Ne glede na to, ali do formalne združitve pride, je struktura okoli njega že danes funkcionalno zelo blizu konglomeratu.
Zakaj je to pomembno
Reakcija »še en Musk naslov« je udobna, a kratkovidna. Osebni konglomerat v takšnem obsegu koncentrira tri vrste moči, ki se običajno ne najdejo na enem mestu: računsko moč, podatke in distribucijo.
Računska moč: xAI potrebuje ogromne količine računske moči za učenje temeljnih modelov. Tesla ima lastne superračunalniške sisteme in dostop do velikih količin GPU‑jev, hkrati pa generira denarni tok iz avtomobilov in energetike. Če bi xAI, Tesla in SpaceX postali del ene skupine, bi razvoj umetne inteligence postal del vertikalno integriranega industrijskega stroja, ne klasično tvegan startup projekt.
Podatki: Flota Teslinih vozil, promet Starlinka, vedenjski podatki z omrežja X in nekoč morda celo podatki iz Neuralinka so popolnoma različni viri. V klasičnem konglomeratu so bili sinergije pogosto marketinška floskula. V dobi umetne inteligence pa je skušnjava, da se vse te podatkovne reke vsaj delno zlivajo v eno jezero, ogromna – ker več podatkov pomeni boljše modele.
Distribucija: SpaceX nadzira izstrelitve in satelitsko infrastrukturo, Tesla ima vse večji delež trga električnih vozil, X je pomemben politični in medijski kanal. To je kombinacija, ki omogoča, da lastnik ne vpliva le na kupce, temveč tudi na države, ki se znajdejo odvisne od njegove infrastrukture.
Finančni trgi tradicionalno ne marajo konglomeratov, govorimo celo o »popustu za konglomerate«. Toda v dobi umetne inteligence finančni količniki niso edina valuta. Ključno postaja vprašanje, kdo določa privzete standarde – od protokolov do etičnih norm. Osebni konglomerat lahko sprejema drznejše, tudi politično bolj tvegane odločitve kot katerakoli posamezna družba s klasičnim nadzornim svetom.
Porabniki te dinamike niso le konkurenčni avtomobilski proizvajalci ali AI laboratoriji. Izgubljajo tudi regulatorji, država srednje velikosti in podjetja, ki se nenadoma pogajajo ne z institucijo, temveč z osebo, katere interesi se lahko v trenutku obrnejo.
Širša slika
Musk ni izjema, je pa skrajni primer. Vstopamo v obdobje »ustanoviteljev‑suverenov«, posameznikov, katerih vpliv se širi prek več reguliranih panog, pri čemer sta lepilo umetna inteligenca in infrastruktura.
Vzporednic je več:
- Mark Zuckerberg ima v Meti kombinacijo družbenih omrežij, VR/AR strojne opreme in lastnih AI čipov, pri čemer ima nad podjetjem praktično popoln lastniški nadzor.
- Jeff Bezos, čeprav bolj v ozadju, še vedno vpliva na Amazon, AWS in vesoljsko družbo Blue Origin – mešanico oblaka, logistike in raket, strateško relevantno tudi za Evropo.
- V AI svetu imajo vodilni pri OpenAI, Anthropic in drugih laboratorijih ogromen osebni vpliv, ki presega njihove formalne funkcije.
V zgodovini so konglomerate utemeljevali z diverzifikacijo tveganj: če gre eni dejavnosti slabo, jo druga »reši«. Ta logika je razpadla z bolj učinkovitim kapitalskim trgom in strožjo regulacijo. Danes je lepilo nekaj drugega: skupni temeljni AI modeli, skupna strojna infrastruktura in skupni podatki.
To ustvarja resnične ekonomije obsega in širine: napredek v zaznavanju slike ali jezika se lahko prelije v avtomobile, rakete, robote in digitalne asistente hkrati. Del klasičnega »popusta za konglomerate« se lahko tako spremeni v »premijo za AI platformo«.
A cena so sistemska tveganja. TechCrunchova primerjava z obdobjem baronov roparic ni retorični trik. Takrat so železnice in nafta, danes pa sateliti, oblaki in temeljni AI modeli tista infrastruktura, brez katere ne deluje niti gospodarstvo niti obramba. Tudi takrat je trajalo desetletja, da so nastali antimonopolni zakoni in neodvisni regulatorji. Današnja orodja – od konkurenčnega prava do AI pravil – so še vedno usmerjena na podjetja, ne na osebno skoncentrirane imperije.
Evropski in slovenski kot
Za Evropo je ta trend ambivalenten.
Pozitivna stran je, da EU že ima močan regulativni okvir: GDPR, Zakon o digitalnih storitvah (DSA), Zakon o digitalnih trgih (DMA) in Evropski akt o umetni inteligenci. Vsa ta zakonodaja cilja na velike platforme, ravnanje s podatki in netransparentne AI sisteme. Muskove storitve – od Tesle v Nemčiji do Starlinka v Ukrajini in omrežja X v politiki – bodo neizogibno padle pod evropski drobnogled.
Negativna stran je odvisnost. Starlink je postal ključna komunikacijska infrastruktura v Ukrajini. Če bi ga EU ali posamezna država želela uporabiti v kriznih razmerah, bi se znašla v neposrednem odnosu z eno osebo. Podobno velja za tovarno Tesle pri Berlinu ali za vpliv omrežja X na javno razpravo v državah članicah.
Slovenija je del te zgodbe. Naši uporabniki kupujejo Tesle, uporabljajo X, v prihodnje pa bodo storitve v oblaku in satelitske povezave še bolj strateške. Hkrati ima država ambicije na področju umetne inteligence in vesolja – od raziskovalnih skupin do podjetij, kot so Dewesoft, Outbrain ali mlajši AI startupi. Vprašanje je, ali bodo ti akterji gradili na evropski infrastrukturi ali bodo praktično prisiljeni v sodelovanje z ameriškimi osebno vodenimi konglomerati.
Za Ljubljano in regijsko startup sceno je to tudi opozorilo: če Evropi ne uspe zgraditi lastnih, bolj institucionalno zasidranih alternativ, bomo razvoj AI in kritične infrastrukture dolgoročno outsourcali v Silicijevo dolino – skupaj z odločitvami, ki zadevajo našo suverenost.
Pogled naprej
Nadaljnji razvoj bo določala dinamika med Muskovimi načrti, trgom in regulatorji.
Kratkoročno je verjetno, da bo morebitna združitev Tesle, SpaceX in xAI predstavljena kot racionalizacija: skupna uporaba superračunalnikov, usklajen razvoj robotike in avtonomne vožnje, bolj učinkovita raba kapitala. Zgodba bo zgrajena okoli »pospeševanja napredka človeštva« – od avtonomnih vozil do kolonizacije Marsa.
Kapital bo dal prvo realno oceno. Del vlagateljev bo pozdravil konsolidacijo; drugi bodo opozarjali na dodatna upravljavska tveganja in netransparentnost. Reakcija trga na takšno združitev bo pomemben signal, ali so osebni konglomerati zgolj medijski fenomen ali nova normalnost, ki jo investitorji sprejemajo.
Regulatorji bodo počasnejši, a vplivnejši. V ZDA sta protimonopolna urada že precej agresivna do velikih tehnoloških prevzemov. V EU bo vsaka globlja integracija, ki vpliva na naš trg ali infrastrukturo, gledana skozi DMA, pravila konkurence in Akt o umetni inteligenci. Ključno odprto vprašanje bo, ali bodo oblasti pripravljene gledati čez mejo posameznih pravnih oseb in ocenjevali vpliv osebe kot takšne – lastniške povezave, politični vpliv in morebitne konflikte interesov.
V naslednjih 18–24 mesecih velja spremljati predvsem:
- Premike pri podatkih – ali bo prišlo do formalnega ali neformalnega zbliževanja podatkov med Teslo, xAI, Starlinkom in X v imenu »boljšega AI«.
- Pogodbe z vladami – dolgoročne dogovore o satelitskih, AI ali obrambnih storitvah, ki vključujejo Muskove družbe.
- Regulativne spopade – ali bo kakšen regulator (verjetno najprej evropski) poskušal Muskovo mrežo obravnavati kot sistemskega igralca, podobno kot danes obravnavamo največje banke.
Zaključek
Osebni konglomerati, ki jih uteleša Musk, so nova arhitektura moči v dobi umetne inteligence. Obljubljajo hitrost in vizijo, a v zameno koncentrirajo izjemno ekonomsko, tehnološko in politično moč v rokah posameznikov. Evropa ima redko priložnost: njeni regulatorji in podjetja lahko oblikujejo alternativo, kjer kritična infrastruktura in AI ne visita na odločitvah ene osebe. Ključno vprašanje za naslednje desetletje je, ali bomo to priložnost izkoristili ali pa bomo le pasivni odjemalci tujih osebnih imperijev.
