Google Cloud startupom sporoča: vaš račun za AI je nova opozorilna luč na armaturni plošči

Večina ustanoviteljev se rada ukvarja z modelnimi arhitekturami, »moati« in pitch decki. Veliko manj pa z nečim precej bolj smrtonosnim: z izgubo, skrito v računu za oblak. V zadnji epizodi TechCrunchovega podkasta Equity je podpredsednik Google Clouda za globalne startupe Darren Mowry zelo jasno nakazal, da so infrastrukturne odločitve v dobi umetne inteligence eksistenčne – ne več zgolj tehnične.

V nadaljevanju analiziram, kaj v resnici pomeni Googleov pospešen lov na AI startupe, katere »opozorilne luči« na infrastrukturni armaturni plošči danes utripajo in kako bi morali evropski – še posebej slovenski – ustanovitelji razmišljati o oblaku, kreditih in strojni opremi, preden se v dobri veri zabijejo v zid.

Novica na kratko

V podkastu Equity je, kot poroča TechCrunch, podpredsednik Google Clouda za globalne startupe Darren Mowry v pogovoru z novinarko Rebecco Bellan razložil, kako lahko zgodnje tehnične odločitve odločijo, ali bo AI startup preživel ali obstal na pol poti.

Po navedbah TechCruncha se pogovor vrti okoli treh glavnih tem: tekme med Google Cloudom, AWS in Microsoftom za osvojitev AI‑native startupov; vpliva izbire strojne opreme, na primer TPU‑jev v primerjavi z GPU‑ji; ter tega, kako lahko oblačni krediti in enostaven dostop do velikih modelov zakrijejo dolgoročno stroškovno strukturo. Mowry izpostavi tudi, kateri segmenti AI danes res rastejo – med drugim biotehnologija, »climate tech«, razvijalska orodja in t. i. »world models«.

Ključen del pogovora so vzorci in rdeče zastavice, ki nakazujejo, da startup verjetno ne bo uspel. Primerja jih z opozorilno lučjo »check engine« v avtu – signal, ki ga mora ustanovitelj opaziti dovolj zgodaj, še preden ga dokončno »zabaše« račun za infrastrukturo in odsotnost product‑market fita.

Zakaj je to pomembno

Subtekst je jasen: v dobi AI infrastruktura ni več zgolj stroškovna postavka. Je strategija.

Dobitniki:

• Hiperskalarni ponudniki oblaka (Google, AWS, Microsoft), ki z bogatimi krediti, dostopom do GPU‑jev/TPU‑jev in lastnimi modeli startupe zelo zgodaj potegnejo v svoj ekosistem.
• Startupi, ki infrastrukturo obravnavajo kot prvo‑razredno temo, z močnim nadzorom nad porabo, zmogljivostjo in prenosljivostjo med ponudniki.

Izgubljajo:

• Ustanovitelji, ki zamešajo brezplačne kredite s product‑market fitom. Ko krediti ugasnejo, se pokažejo realni unit economics – pogosto povsem zgrešeni.
• Investitorji, ki podpirajo rast, ne da bi razumeli infrastrukturno tveganje. Bleščeč LLM demo pogosto prikriva zastrašujočo krivuljo stroškov storitve.

Neposredna posledica je, da so AI startupi spodbujeni k agresivnemu skaliranju uporabe, še preden stabilizirajo arhitekturo ali cenovni model. Pritisk, da čim prej pokažejo »AI trakcijo«, mnoge ekipe potisne v izbiro prvega sklada, ki ponudi GPU‑je in igrišče za modele – ne pa nujno najbolj zdravega dolgoročno.

Mowryjeva metafora »opozorilne luči« je zato zelo na mestu. Ustanovitelji potrebujejo nadzorne plošče, ki v realnem času pokažejo, kdaj jim latency, prepustnost in predvsem strošek na zahtevo uhajajo izpod nadzora. Odločitve, sprejete v tretjem mesecu, lahko tiho določijo, ali bo podjetje v tretjem letu sploh lahko doseglo zdrave marže.

Za Google pa gre tudi za repositioning: želi biti viden ne le kot »tretji oblak«, ampak kot ponudnik, ki razume AI‑native startupe in jim pomaga preživeti, ko se brezplačna vožnja konča.

Širši kontekst

Ta epizoda prihaja v času, ko se prekrivajo trije veliki trendi.

Prvič, hiperskalni ponudniki se pomikajo navzgor po AI skladovnici. AWS z Bedrockom, Microsoft prek OpenAI in Azure, Google Cloud z Vertex AI in strategijo TPU želi biti več kot gostitelj. Cilj je obvladovati celoten lijak: od računalniške moči in shrambe do modelov, vektorskih baz, orkestracije in nadzornih orodij.

Drugič, ekonomika AI trči ob realnost. Zadnji dve leti sta dokazovali, da je generativni AI mogoč; naslednji dve bosta morali dokazati, da je tudi donosen. To pomeni strogi fokus na tokene, kontekstna okna, caching, strategije fine‑tuninga in izkoriščenost strojne opreme. Startupi, ki so infrastrukturo obravnavali kot »tujo skrb«, se zdaj zaletavajo v zid, ko račun za oblak raste hitreje kot prihodki.

Tretjič, dogaja se premik moči v strojni opremi. Nvidia sicer še vedno dominira, a Googleovi TPU‑ji, Amazonova čipa Trainium/Inferentia in vrsta specializiranih AI ASIC‑ov spodbijajo dogmo, da je »GPU = privzeta izbira«. Za zgodnje faze je dilema, ki jo omenja Mowry – TPU proti GPU – zelo resnična: ali zgodaj optimizirati za stroške in zmogljivost na konkretni platformi ali ohraniti prenosljivost in na začetku plačati »davek fleksibilnosti«.

Podobno zgodbo smo že videli v mobilni dobi: startupe, ki so se popolnoma navezali na en ekosistem (npr. Facebook Platform, BlackBerry, Windows Phone), je ob spremembi strategije platforme pogosto odneslo s seboj. AI ekvivalent danes je gradnja na eni lastniški oblačni skladovnici – kratkoročno ogromna vzvodnost, dolgoročno pa tveganje popolnega zaklepa.

Evropski in lokalni pogled

Za evropske ustanovitelje je tveganje še večje.

Evropska zakonodaja – Uredba o AI, GDPR, Data Act in DMA – potiska podjetja k razložljivosti, minimizaciji podatkov, prenosljivosti in manjšanju odvisnosti od »vratarjev«. To neizogibno vpliva na oblačne odločitve.

Popolna odvisnost od enega ameriškega hiperskalnega ponudnika za modele, podatke in strežbo morda optimizira hitrost, a je v nasprotju z evropskim instinktom – in v prihodnje verjetno tudi s pravnim okvirjem – za suverenost in interoperabilnost. Zato znova raste zanimanje za ponudnike, kot so OVHcloud, Scaleway, nemški in skandinavski operaterji, pa tudi za pobude, kot je GAIA‑X, ter za evropske ponudnike odprtokodnih modelov.

Za Slovenijo, kjer veliko startupov cilja na mednarodne trge, domača infrastruktura pogosto ni prva misel. A Mowryjeve »opozorilne luči« bi pri nas morale vključevati dodatna vprašanja:

• Kje podatki dejansko ležijo in se obdelujejo – in ali to lahko transparentno dokažem?
• Ali mi oblak omogoča skladnost z GDPR, AI Act in morebitnimi sektorskimi pravili (npr. zdravstvo, finance)?
• Ali bom jutri lahko zamenjal ponudnika, če bo to zahtevala regulativa ali stranka iz Nemčije/Francije?

Za slovenske AI in SaaS startupe je Googleov lov na zgodnje faze dvorezen meč: prinaša bogate kredite in dostop do tehnologij, po drugi strani pa dodatno stiska manjše evropske oblačne ponudnike – razen če se ti jasno pozicionirajo na niše, kot so skladnost, lokalna podpora in panoge z visoko regulacijo.

Pogled naprej

Mowryjeva metafora opozorilne luči bo najbrž postala nova produktna kategorija. Danes govorimo o FinOps in upravljanju stroškov oblaka; jutri bo to opazovanje ekonomike AI – realnočasovni vpogled v to, kako vsak token, embedding, fine‑tuning in inference vpliva na maržo.

V naslednjih 12–24 mesecih velja spremljati:

• Razmah multi‑cloud in hibridnih AI arhitektur. Treniranje tam, kjer je najceneje, strežba tam, kjer to zahtevata latenca in regulativa.
• Ostro vprašanje investitorjev na board meetingih. »Kaj se zgodi z vašo bruto maržo, ko krediti potečejo?« in »Koliko vas stane selitev na drugega ponudnika?«
• Oblačne ponudnike, ki bodo začeli pakirati skladnost kot storitev. Če želi Google resno nagovoriti Evropo, bo moral ponuditi AI‑Act‑ready logiranje, model cards, upravljanje tveganj in audite kot del platforme.

Za Google je pritisk na startup segment hkrati priložnost in nuja. Če uspe TPU‑je in svojo AI skladovnico pozicionirati ne le kot zmogljive, temveč tudi ekonomsko predvidljive, lahko prepriča tudi ekipe, ki danes avtomatično izbirajo kombinacijo »AWS + Nvidia + OpenAI«. Če mu ne uspe, tvega, da bo ostal tretja izbira v trgu, kjer zmagovalec pobere večino.

Veliko odprto vprašanje pa je, ali lahko startupi resnično načrtujejo za prenosljivost in hkrati držijo AI‑tempo. Orodja postajajo boljša, toda skušnjava, da izkoristite vsak lastniški »komfortni« feature enega oblaka, je ogromna. Ta napetost bo v prihodnjih letih odločala o številnih cap tableih in izhodih.

Spodnja črta

Google Cloudov poudarek na »opozorilnih lučeh« za startupe razkriva globljo resnico: infrastruktura za AI je danes eden ključnih dejavnikov preživetja mladega podjetja. Tisti, ki bodo kredite obravnavali kot gorivo – ne kot brezplačen denar – in bodo stroške merili tako natančno kot trakcijo, bodo imeli pogajalsko moč tako do oblaka kot do investitorjev. Ostali bodo ugotovili, da se jim motor segreva, ko bodo že na prehitevalnem pasu. Vprašanje je preprosto: ali vi sploh gledate na svojo armaturno ploščo?