Naslov in uvod
Google Zemljevidi niso več le navigacija, temveč vse bolj postajajo pogovorni vmesnik med vami in mestom okoli vas. Najnovejši korak v to smer je možnost prostoročnega dostopa do Geminija med hojo in kolesarjenjem. Na prvi pogled gre za majhno izboljšavo uporabnosti, v resnici pa je to jasen signal: Google želi, da je njegov AI prisoten pri vsakem vašem premiku po mestu. V nadaljevanju analiziramo, kaj to pomeni za uporabnike, za evropske predpise in za slovenski digitalni ekosistem.
Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je Google razširil integracijo Geminija v Google Zemljevidih, ki je bila doslej namenjena vožnji, še na peš in kolesarsko navigacijo. Uporabniki lahko Geminija zdaj naslovijo glasovno, brez uporabe rok, medtem ko sledijo navigaciji. Posodobitev je že na voljo v sistemu iOS povsod, kjer je Gemini na voljo, v sistemu Android pa se postopno uvaja.
Med hojo lahko uporabnik vpraša o soseski, zanimivostih ali, denimo, poišče kavarne z WC-jem ob poti. Kolesarji lahko preverijo predviden čas prihoda, podrobnosti iz koledarja ali Geminiju naročijo, naj pošlje sporočilo, da zamujajo, pri čemer ostanejo na navigacijskem zaslonu.
Pogovor je večkrožen: možno je postavljati dodatna vprašanja in pridobiti, na primer, cenovno omejene veganske restavracije ob poti ter dodatno preveriti še razmere s parkiranjem. Posodobitev sledi nedavnim funkcijam v Zemljevidih, ki temeljijo na Geminiju – od rubrike »vedite pred odhodom« do izboljšanega zavihka Raziskuj in napovedovanja zasedenosti polnilnic za električna vozila.
Zakaj je to pomembno
Ključno pri tej novosti ni samo udobje za pešce in kolesarje, temveč to, da Zemljevidi postajajo senzorska plast za Geminija.
Zemljevidi že danes vedo, kje ste, kam greste in kako pogosto prečkate določene poti. Ko na to plast dodamo pogovorni AI, dobimo kontekstni motor: Gemini lahko odgovarja in ukrepa na podlagi vašega dejanskega gibanja v prostoru, ne le na podlagi iskanja po spletu.
Kdo pridobi?
- Google dobi močno prednost pred samostojnimi AI pomočniki – ChatGPT vam ne more kar tako spremljati poti po Ljubljani ali Zagrebu.
- Uporabniki dobijo naravnejši način spraševanja med gibanjem, brez tipkanja in preklapljanja med aplikacijami. Zaporedje vprašanj (cena, prehranske zahteve, parkirišče) lepo pokaže, kako okorna je klasična spletna poizvedba.
- Lokalna podjetja bi lahko dolgoročno pridobila, če bodo priporočila temeljila na kontekstu in namenu poti, ne le na zvezdicah.
Kdo izgublja?
- Samostojne AI aplikacije brez globoke integracije z navigacijo in sistemom bodo videti vedno bolj površinske.
- Konkurenčne navigacijske rešitve brez lastnega močnega AI postajajo zgolj osnovne karte.
Cena pa je večja od udobja. Vsak pogovor »ob poti« – denimo: »nekaj poceni, veganskega, blizu, z brezplačnim parkiriščem, odprto do 22. ure« – je izjemno bogat vedenjski podatek. V EU bo ključna vprašanja, kako je takšen kontekst uporabljen, zastavljal tudi zakonodajalec, ne le uporabniki.
Širša slika: od navigacije do agentov v fizičnem svetu
Ta posodobitev se lepo vklaplja v tri večje trende.
1. Agentni AI, ne le klepetalniki.
Googlove nedavne spremembe v Chromu – stalna stranska vrstica z Geminijem in funkcija samodejnega brskanja – kažejo, da AI ne bo le odgovarjal, temveč tudi ukrepal. Zemljevidi so fizični par temu: Gemini ne le razlaga okolice, temveč piše sporočila, upravlja urnik in bo zelo verjetno kmalu tudi rezerviral in plačal.
2. Končno nekaj konkretnega od »ambientnega računalništva«.
Leta smo poslušali o »ubikvitetnem« računalništvu, v praksi pa smo dobili predvsem pametne zvočnike. Integracija AI v aplikacije, ki jih res uporabljamo vsak dan – Zemljevide, brskalnik, sporočanje – je bistveno bolj oprijemljiva inkarnacija te vizije.
3. Bitka za vmesnik do resničnega sveta.
- Apple stavi na kombinacijo Siri, Apple Maps in Apple Intelligence.
- Meta tlači svoj AI v WhatsApp, Instagram in celo pametna očala.
- OpenAI nima lastnih kart ali mobilne platforme, zato išče partnerstva.
Google ima hkrati dominantne zemljevide in lasten model. Vsakič ko uporabnik vprašanje zastavi Geminiju v Zemljevidih in ne v ločeni aplikaciji, Google utrdi svoj položaj glavnega vmesnika do fizičnega sveta.
V preteklosti so se navigacijske aplikacije razlikovale po prometnih podatkih, vodenju po pasovih ali podpori za električna vozila. Zdaj se bitka seli k inteligenci: kdo bo bolje razumel ne le, kam greste, temveč tudi zakaj in kaj želite doseči na poti.
Evropski in slovenski vidik
V EU takšna integracija naleti na povsem drugačno okolje kot v ZDA.
Po Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR) so podatki o lokaciji in gibanjih med najbolj občutljivimi. Pogovorni pomočnik, vezan na živo navigacijo, odpira vprašanja:
- kako dolgo se podatki hranijo,
- ali se uporabljajo za oglaševalsko profiliranje,
- ali je mogoče Zemljevide in Geminija uporabljati brez obsežnega sledenja.
Akt o digitalnih trgih (DMA) je še ena ovira. Google je »vratar«, zato ne sme neupravičeno favorizirati lastnih storitev. Če je Gemini globoko vgrajen v Zemljevide, konkurent iz EU (denimo kak slovenski AI asistent) pa do enake integracije ne more, lahko to pri Bruslju sproži dodatna vprašanja.
Obenem prihaja Akt o umetni inteligenci (AI Act). Samo usmerjanje poti verjetno ne bo uvrščeno med visokorizične sisteme, a če bo Gemini vplival na dostop do storitev – na primer, katerim ponudnikom bo dajal prednost – bo Google moral zagotoviti več transparentnosti in dokumentacije.
Za slovenski kontekst je pomembno še nekaj praktičnega. V Ljubljani, Mariboru ali Kopru je kolesarjenje vse bolj razširjeno, medtem ko je pogledovanje v zaslon med vožnjo realna nevarnost. Glasovno upravljanje Zemljevidov bi lahko povečalo varnost, a le, če ostane res diskretno. Če bo Gemini začel ponujati proaktivne predloge in kompleksne dialoge, bo to bolj odvračalo pozornost kot pomagalo.
Pogled naprej: od odgovorov k opravljanju opravil
Trenutna različica je še precej zadržana: vprašanja, odgovori in nekaj osnovnih dejanj, kot je pošiljanje SMS-ov. V resnici je to odskočna deska.
V naslednjih 1–2 letih lahko pričakujemo:
- Globlja nakupna in rezervacijska dejanja v Zemljevidih: Gemini bo ne le predlagal lokal, ampak preveril proste termine, rezerviral, dodal dogodek v koledar in prilagodil pot – vse v istem pogovoru.
- Večmodalno razumevanje okolice: kombinacija kamere in kart, kjer boste lahko vklopili kamero in vprašali: »Kaj je ta stavba? Ali obstaja hitrejša pot do železniške postaje skozi ta park?«
- Osebne mobilnostne profile: poti, prilagojene ne le hitrosti, temveč tudi vašim preferencam – manj strmih klancev, več kolesarskih stez, bolj varne ulice ponoči.
Meja bo med koristnostjo in občutkom nadzora. Bolj ko bo Gemini proaktiven (»ob tej uri običajno pijete kavo, 300 metrov naprej je lokal z dobro oceno«), bolj se bodo uporabniki in regulatorji spraševali, ali je to še pomoč ali že vedenjska manipulacija.
Za slovenske uporabnike bo pomembno spremljati:
- ali Google ponudi jasne nastavitve zasebnosti prav za AI v Zemljevidih,
- kako hitro se bodo v priporočila vključili lokalni ponudniki in ne le globalne verige,
- ali bodo domači razvijalci (denimo ljubljanski startupi) lahko gradili lastne storitve na vrhu teh funkcij ali bodo ostali zgolj pasivni »vsebinski vir«.
Zaključek
Google Zemljevidi z Geminijem za pešce in kolesarje so logičen tehnološki korak, a hkrati strateška poteza: Google si želi postati privzeti AI spremljevalec vašega vsakdana – od brskalnika do ulice. Udobje, ki ga prinaša glasovni AI na poti, ima svojo ceno v obliki še globljega vpogleda v vaše navade in odvisnosti od ene platforme. Ključno vprašanje je, koliko tega nadzora smo kot uporabniki in kot evropska družba pripravljeni prepustiti enemu globalnemu akterju.
