Naslov in uvod
V zadnjih letih smo slišali veliko obljub, da bomo aplikacije nekoč »preprosto opisali z besedami«. Indijsko‑ameriški startup Emergent je prvi resen preizkus, ali je ta vizija kaj več kot marketinški slogan. Osem mesecev po zagonu podjetje poroča o več kot 100 milijonih dolarjev letnega prihodkovnega run‑rata in lansira mobilno aplikacijo, s katero lahko poslovne aplikacije zgradite in objavite kar iz telefona. V nadaljevanju ne bomo ponavljali novic TechCruncha, temveč bomo pogledali, kaj Emergent pomeni za razvijalce, mala podjetja ter slovenski in evropski tehnološki prostor.
Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je platforma za t. i. »vibe‑coding« Emergent – nastala iz Indije, s sedežem v San Franciscu – v osmih mesecih od zagona prišla do več kot 100 milijonov dolarjev letnega prihodkovnega run‑rata. Podjetje trdi, da je run‑rate v zadnjem mesecu podvojilo.
Emergent ima po lastnih podatkih več kot 6 milijonov uporabnikov iz 190 držav, približno 150.000 pa jih plačuje. Skupaj naj bi uporabniki ustvarili več kot 7 milijonov aplikacij. Okoli 40 % uporabnikov predstavljajo mala podjetja, približno 70 % pa jih pred tem še nikoli ni programiralo. Najpogostejše so interne poslovne aplikacije – od prilagojenih CRM in ERP rešitev do orodij za zaloge in logistiko.
TechCrunch poudarja, da je 80–90 % novih projektov osredotočenih na mobilne aplikacije. Hkrati z objavo rezultata je Emergent izdal iOS in Android aplikacijo, ki omogoča opis ideje prek besedila ali govora ter neposredno objavo v App Store in Google Play. Januarja je podjetje zbralo 70 milijonov dolarjev v krogu, ki sta ga vodila SoftBank Vision Fund 2 in Khosla Ventures, s čimer se je vrednotenje povzpelo na približno 300 milijonov dolarjev.
Zakaj je to pomembno
Številka 100 milijonov ARR v osmih mesecih je na prvi pogled nora. Toda podrobnosti so pomembnejše od samega rekorda.
Če zelo grobo delimo 100 milijonov dolarjev letnega run‑rata s približno 150.000 plačljivimi uporabniki, dobimo nekaj sto dolarjev na uporabnika letno. To ni tipičen »hobi SaaS«, temveč resna programska orodja, za katera so mala podjetja pripravljena plačati. Emergent očitno ne živi samo od radovednih uporabnikov, temveč je našel pravo denarnico: proračune za poslovno informatiko.
Ključen premik je struktura uporabnikov: približno 70 % ljudi, ki še nikoli niso pisali kode. Klasična low‑code/no‑code orodja so zahtevala vsaj »Excel‑ninja« mentaliteto. Emergent se naslanja na drug občutek: ne konfigurirate obrazcev, ampak naloge prepuščate »agentom«. Psihološka ovira za začetek je bistveno nižja.
Kdo kratkoročno največ pridobi?
- Mikro in mala podjetja, ki lahko digitalizirajo Excel, e‑pošto in WhatsApp skupine v nekaj urah namesto v mesecih razvoja.
- Interni »generalisti«, poslovni analitiki in produktni vodje, ki lahko zgradijo interno orodje brez čakanja na IT‑oddelek.
Kdo lahko izgubi?
- Klasični low‑code ponudniki, katerih grafični »drag‑and‑drop« gradniki nenadoma delujejo okorno v primerjavi z naravnim jezikom.
- Freelancerji in manjše agencije, ki danes večino prihodkov ustvarjajo z razvojem preprostih poslovnih aplikacij.
Hkrati pa se odpirajo nova tveganja. Senca IT‑ja bo eksplodirala: poslovni uporabniki bodo v produkcijo pošiljali aplikacije, ki so jih sestavili brez nadzora informatike. Vprašanja varnosti, skladnosti in lokacije podatkov postanejo še bolj zapletena, ko so vaši ključni procesi odvisni od generativnega modela, ki teče nekje v oblaku. Dejstvo, da Emergent že testira enterprise ponudbo, je priznanje, da bo prav upravljanje tveganj odločilo, ali bo platforma dolgoročno preživela.
Širša slika
Uspeh Emergenta lepo sedi na presečišču treh daljših trendov.
1. Od AI pomočnika pri kodi do AI produktne ekipe.
Prvi val AI orodij (GitHub Copilot, Replit Ghostwriter, asistenti v AWS, Google Cloud, Azure) je bil usmerjen v razvijalce: isto delo, samo hitreje. Emergent je del drugega vala, usmerjenega v ne‑razvijalce, kjer uporabnik skoraj nikoli ne vidi prave kode. Model uporabe se od »autocompleta« premakne k temu, da opišete rezultat, »agenti« pa opravijo umazano delo.
2. Ponovno združevanje SaaS‑a.
Leta smo spremljali razdrobljenost SaaS‑a: za vsak specifičen problem poseben produkt. Emergent in podobni pravijo: »Ne kupujte treh različnih orodij, povejte, kaj potrebujete, in dobili boste prilagojeno interno aplikacijo.« To ogroža dolg rep nišnih SaaS rešitev, ki rešujejo generične težave v ozkih vertikalah. Čim bolj zrel postane tak »vibe‑coding« sloj, tem bolj SaaS postaja zbirka predlog, zgrajenih na skupni AI platformi.
3. Ekonomika AI infrastrukture.
Emergent poudarja, da se njihov bruto dobiček mesečno izboljšuje. To je ključno: pod površjem taka orodja požirajo ogromno dragega računalništva in modelov velikih jezikov. Vsaka optimizacija prometa, predpomnjenja, izbire modela ali delne samo‑gostitve neposredno vpliva na preživetje. Run‑rate številke brez zdrave enote ekonomike so recept za težave – tega smo se v SaaS že naučili.
Zgodovina razvojnih orodij nas uči, da iz vsakega booma ostane le peščica platform (GitHub, Atlassian …) in kup pozabljenih imen. Danes enak eksperiment izvajamo v svetu »ne‑razvijalskih« orodij. Emergent tekmuje z valom podobnih rešitev, hkrati pa pospešeno vgrajuje generativni UX v obstoječe low‑code velikane, kot so Microsoft, Salesforce in drugi.
Emergentova posebnost je izrazito mobilni in agentni pristop. Če bo postalo normalno, da direktor malega podjetja z glasovnim ukazom na telefonu naroči aplikacijo in jo čez dan agenti sami sestavijo, to ni več evolucija, ampak nov vmesnik za naročanje programske opreme.
Evropsko in slovensko zorne polje
Za Evropo Emergent ni le zanimiva zgodba iz Indije. TechCrunch navaja, da ZDA in Evropa že prispevata okoli 70 % prihodkov podjetja. To pomeni, da danes že teče na tisoče Emergent‑aplikacij, ki upravljajo evropske poslovne procese.
Pozitivna plat: to je neposreden odgovor na zaostanek pri digitalizaciji MSP‑jev, s katerim se ukvarjajo vse evropske strategije – od Digital Decade do nacionalnih načrtov. Za slovensko obrt, računovodske servise, logistična podjetja ali turistične agencije je privlačno, da lahko interno orodje postavijo v nekaj urah brez zunanjih programerjev.
A evropska realnost prinaša tri velika vprašanja:
- GDPR in hramba podatkov. Podjetja v Sloveniji, Avstriji ali Nemčiji bodo želela jasno vedeti, kje teče aplikacija, kako se obdelujejo osebni podatki in ali se uporabljajo za učenje modelov.
- EU AI Act, DSA in DMA. Evropska regulacija AI bo v naslednjih letih uvajala obveznosti transparentnosti in upravljanja tveganj za splošno‑namenska AI orodja in visoko‑tvegane primere uporabe. Tudi če sama platforma ni visoko‑tvegana, lahko z njo zgrajene aplikacije posegajo v področja, kjer so pravila strožja (HR, finančne storitve, javni sektor).
- Digitalna suverenost. V Nemčiji in Franciji že nastajajo skladi in konzorciji, ki vlagajo v evropske AI sklade (Mistral, Aleph Alpha …). Če bo Emergent postal infrastrukturni sloj za poslovne aplikacije, se bo razprava o odvisnosti od ne‑evropskih ponudnikov še zaostrila.
Za slovenske in regionalne startup ekosisteme (Ljubljana, Zagreb, Dunaj) je sporočilo jasno: povpraševanje obstaja. Prostor je za »vibe‑coding« rešitve, ki so od začetka zasnovane skladno z evropsko regulacijo, nudijo gostovanje v EU in integracije z lokalnimi računovodskimi in državnimi sistemi (npr. e‑Račun, davčne blagajne, SI‑BEL). Emergent dokazuje trg; ali bo tudi končni zmagovalec v Evropi, je povsem odprto.
Pogled naprej
V naslednjih 1–2 letih bo ključno nekaj razvojnih linij.
1. Kaj pomeni »produkcijska« aplikacija?
Številka sedmih milijonov aplikacij je impresivna, a ključna metrika bo, koliko od njih bo preživelo prvo leto in koliko podjetij bo na njih temeljilo ključne procese. Pričakujemo lahko premik od popolnoma generičnega »opisa z besedami« k bogatim predlogam za posamezne panoge.
2. Ali lahko »vibe‑coding« odraste v enterprise?
Pilotni projekti z večjimi podjetji bodo pokazali, ali je mogoče svoboden, dialog‑osnovan UX preoblikovati v orodje, ki zadovolji varnostne in skladnostne oddelke. Veliki sistemi pričakujejo revizijske sledi, možnost izbire modelov, ločene okolja za razvoj in produkcijo ter integracijo z obstoječim IAM in SIEM ekosistemom.
3. Pritisk oblačnih gigantov.
Microsoft lahko podobne funkcionalnosti vse globlje vgrajuje v Power Apps in Copilot Studio, Google v AppSheet ali Firebase, AWS v svojo developersko zgodbo. Samostojni igralec, kot je Emergent, mora biti vsaj korak ali dva hitrejši in bolj uporaben, sicer se tvega, da platforma postane le funkcija v tujem oblaku.
4. Mobilnik kot primarna nadzorna plošča.
Za številna slovenska mikro podjetja je telefon že danes glavni računalnik. Če se uveljavi praksa, da lastnik podjetja na telefonu v nekaj korakih naroči novo aplikacijo, bodo podjetja, ki še vedno razmišljajo v kategorijah »projekta razvoja informacijskega sistema«, čez nekaj let videti arhaična.
Tveganje: normalizirali bomo prakso, da v produkcijo spuščamo kodo, ki je nihče ni resno pregledal – ne tehnično, ne pravno. To je idealno okolje za varnostne luknje, uhajanje podatkov in neprijetna srečanja z inšpektorati.
Spodnja črta
Emergent je manj zanimiv kot rekordni startup in bolj kot dokaz, da je AI‑podprto »opisno« programiranje že danes resen posel. Val, na katerem jezdi, je resničen: ne‑razvijalci gradijo dejanske poslovne aplikacije, predvsem mobilne. Ali bo Emergent postal nova infrastrukturna plast ali pa ga bodo veliki igralci preprosto kopirali, bo odvisno od ekonomike, regulacije in hitrosti razvoja. Za evropska in slovenska podjetja vprašanje ni več, ali bodo uporabljala takšna orodja, ampak pod katerimi pogoji in pri kom.
