1. Naslov in uvod
Prevzem pakistanskega Krave Marta je za inDrive veliko več kot še en lokalni eksperiment z dostavo živil. Za podjetje, ki se je iz nišne aplikacije z barantanim cenjenjem voženj prebilo med najbolj prenašane prevozne aplikacije na svetu, gre za strateško stavo: lahko prav Južna Azija in ne Evropa postane prostor, kjer quick‑commerce končno dobi zdravo ekonomiko? Za slovenske in širše evropske bralce je to pomembno, ker razkriva, kam se seli rast in kako globalne platforme razmišljajo o novih storitvah, ki bomo čez nekaj let morda dobili tudi v Ljubljani ali Zagrebu.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je globalno podjetje za prevoz na zahtevo inDrive v celoti prevzelo pakistanski quick‑commerce startup Krave Mart v delniški transakciji. Dogovor je bil sklenjen že leta 2025, zdaj pa je dobil še zeleno luč pakistanske komisije za varstvo konkurence, kar omogoča polno izvedbo prevzema.
Krave Mart, ustanovljen leta 2021, upravlja mrežo dark storov v Karačiju, Ravalpindiju in Lahoreju ter obljublja dostavo živil v približno 30 minutah. inDrive je v podjetje prvič investiral decembra 2024 prek svojega sklada za naložbe in prevzeme, vzpostavljenega konec leta 2023 z do 100 milijoni ameriških dolarjev za podporo super‑app strategiji.
Grocery dostavo je inDrive najprej zagnal v Kazahstanu septembra 2025, januarja 2026 pa je v Pakistan vstopil v partnerstvu s Krave Martom, ki se zdaj formalno združuje pod blagovno znamko inDrive.Groceries. V Karačiju bosta za zdaj delovali obe znamki.
Po podatkih, ki jih povzema TechCrunch, pakistanski trg dostave živil trenutno obvladuje Foodpanda v lasti nemškega Delivery Heroja. Podjetje Sensor Tower uvršča inDrive med drugo najbolj prenašano prevozno aplikacijo na svetu od leta 2022 in med štiri najbolj prenašane potovalne aplikacije nasploh, z več kot 400 milijoni prenosov.
3. Zakaj je to pomembno
Prevzem Krave Marta je odgovor na ključno dilemo vseh prevoznih platform: kako iz nizkomaržnega posla narediti vzdržen biznis. Samo z vožnjami to dolgoročno ne gre, kar se vidi tudi pri Uberju in evropskih tekmecih. Rešitev je v tem, da ista aplikacija pokrije več potreb uporabnika – od vožnje na delo do tedenskega nakupa.
inDrive s tem prevzemom pridobi nekaj, česar se ne da zgraditi čez noč: logistično infrastrukturo za hitro dostavo, dobaviteljske pogodbe in lokalno ekipo, ki razume trgovino z vsakodnevnimi izdelki. Krave Mart pa v okolju, kjer je veliko quick‑commerce startupov že propadlo ali se poceni prodalo, dobi močnega strateškega lastnika in dostop do globalne baze uporabnikov.
Kdo izgublja? Najprej Foodpanda, ki je bila v Pakistanu dolgo praktično sinonim za dostavo hrane in živil, posredno pa tudi njen lastnik Delivery Hero, pomemben igralec tudi na nemškem in širšem evropskem trgu. Pritisk na marže v Pakistanu lahko zmanjša prostor za agresivne poteze drugje.
Za kupce je kratkoročno pozitivno predvsem to, da bo več izbire in verjetno več promocij. Vendar imamo iz Evrope grenko izkušnjo: sprva bitke v popustih, nato konsolidacija, zapiranje dark storov in dražji ter manj fleksibilni pogoji. Delavci – kurirji in zaposleni v skladiščih – so običajno tisti, ki čutijo največji pritisk na plače in pogoje dela.
4. Širši kontekst
Prevzem se lepo vklaplja v dve večji zgodbi: v dirko za super‑app in v streznitev po quick‑commerce evforiji.
V jugovzhodni Aziji sta Grab in Gojek hitro postala vse‑v‑enem aplikaciji za prevoze, dostavo hrane, nakupe in celo finančne storitve. Na Bližnjem vzhodu podobno pot ubira Careem. V Evropi Bolt z dodatkom Bolt Food ter partnerstvi v trgovini postopoma sledi istemu vzorcu. inDrive, čeprav s sedežem v Kaliforniji, je dejansko tekmec teh platform v državah globalnega juga – od Latinske Amerike do Afrike in Azije.
Njegova posebnost je model pogajanja za cene voženj, ki zelo ustreza cenovno občutljivim trgom, kjer je barantanje nekaj vsakdanjega. To ustvarja drugačen odnos med uporabniki in platformo kot pri Uberju. Če to zaupanje prenesejo še na nakupe, dobi inDrive močno orožje proti klasičnim dostavnim aplikacijam.
Toda časovni okvir je zanimiv: medtem ko so v Ljubljani, Berlinu ali Parizu številni dark stori zaprli vrata, ker številke niso zdržale, inDrive v isti model vstopa v Karačiju. Razlika so stroški in pričakovanja. V Pakistanu so stroški dela in najemnin nižji, logistika z motorji pa je del vsakdana. Če kje, je prav v gosto poseljenih mestih globalnega juga statistična verjetnost uspeha večja.
Evropska izkušnja vseeno ostaja pomembno opozorilo: obljuba dostave v 10–15 minutah je pogosto temeljila na nerealno visokih subvencijah, ki jih je bilo treba pozneje rezati. Pravo vprašanje je, ali bo inDrive v Pakistanu ciljal na razumno hitro, ne pa ekstremno hitro dostavo ter na polnjenje skladišč z izdelki, ki se res hitro obračajo.
5. Evropski in regionalni vidik
Za Evropo in še posebej za manjše trge, kot sta Slovenija in Hrvaška, ima ta prevzem vsaj tri zanimive implikacije.
Prvič, Foodpanda v pakistanski lasti Delivery Heroja je sestrska znamka ponudnikov, ki jih dobro poznamo v regiji – od Glova do Wolta in drugih, s katerimi je nemška skupina tesno povezana. Vsak resen izziv njihovemu položaju na velikem rastočem trgu vpliva na to, kako agresivni bodo lahko pri širjenju ali prevzemih v Srednji in Jugovzhodni Evropi.
Drugič, Evropa z uredbami, kot so GDPR, Akt o digitalnih storitvah (DSA) in prihajajoča pravila o platformnem delu, postavlja globalne standarde glede obdelave podatkov, algoritmičnega razvrščanja ponudb in statusa kurirjev. Platforme, ki danes rastejo v državah zunaj EU, bodo prej ali slej morale prilagoditi svoje modele, če se bodo želele širiti v unijo – bodisi neposredno bodisi prek partnerstev. To velja tudi za morebiten prihod bolj ambiciozne različice inDrive v regijo.
Tretjič, za slovenski in širši balkanski ekosistem je pomembno opažanje, da se nov val inovacij v dostavi in trgovini seli na trge, ki jih domači startupi pogosto zanemarjajo. Medtem ko pri nas razpravljamo, ali se še ena quick‑commerce aplikacija sploh splača, nastajajo v Karačiju in Almatyju modeli, ki jih bomo čez nekaj let morda uvažali ali z njimi tekmovali.
6. Pogled naprej
Kaj lahko pričakujemo v naslednjih letih? Najverjetnejši scenarij je, da bo inDrive poskušal ponoviti pakistanski model v drugih svojih trdnjavah – v Srednji Aziji, severni Afriki in Latinski Ameriki. Če se bo prevzem Krave Marta izkazal za uspešnega, so povsem realni novi nakupi lokalnih dark‑store ali trgovskih startupov.
Za Pakistan bo ključno, ali bo podjetje uspelo doseči dovolj veliko gostoto naročil na skladišče in razumen povprečni znesek nakupa. Če tega ne bo, bomo videli znan scenarij: zapiranje lokacij, daljši dostavni časi in premik iz quick‑commerce v bolj klasično e‑trgovino z dostavo isti ali naslednji dan.
V ozadju pa se odpira tudi regulativno vprašanje. Ko bo v igro vključenih dovolj voznikov in kurirjev, bo pritisk sindikatov in oblasti na jasnejši status delovnega razmerja in minimalne standarde neizogiben – tukaj EU s svojimi pravili služi kot referenčna točka, četudi Pakistan formalno ni vezan nanje.
Za slovenske uporabnike ta zgodba za zdaj pomeni predvsem vpogled v to, kam gredo globalni trendi. A če pogledamo, kako hitro sta se pri nas razširila Wolt in Glovo, ni nemogoče, da bomo čez nekaj let tudi tukaj v eni aplikaciji kombinirali prevoz, hrano, živila in morda celo plačila.
7. Zaključek
Prevzem Krave Marta je za inDrive preizkus, ali lahko iz svoje baze uporabnikov v državah globalnega juga zgradi resen super‑app, medtem ko se Evropa iz quick‑commerce avanture rahlo umika. Če mu v Pakistanu uspe najti formulo za zdravo ekonomiko dark storov, bo to jasen signal, da model ni mrtev, temveč je bil v EU preprosto predrag. Odprto vprašanje za nas ostaja: bomo naslednji val inovacij v trgovini zgolj uvažali od tam, kjer so tveganje že prevzeli drugi, ali bomo v Sloveniji in regiji tudi sami iskali niše, kjer smo lahko konkurenčni?
