1. Naslov in uvod
Velik premik v AI morda ne bo nova aplikacija, temveč še ena nit v pogovorih, kjer že zdaj pišete prijateljem in sodelavcem. Z novim 20-milijonskim investicijskim krogom serije A Linq stavi, da morajo AI pomočniki živeti znotraj iMessage, RCS in drugih komunikatorjev – ne v samostojnih aplikacijah, ki jih po enem tednu pozabimo.
V nadaljevanju pogledamo, kaj Linq dejansko ponuja, zakaj so vlagatelji navdušeni, kako to spreminja infrastrukturo za konverzacijski AI in kaj pomeni za slovenske ter evropske uporabnike, kjer zaslon telefonev obvladuje predvsem WhatsApp.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je Linq, startup iz Birminghama v Alabami, zbral 20 milijonov dolarjev v investicijskem krogu serije A. Krog je vodil sklad TQ Ventures, pridružil se je tudi Mucker Capital ter več poslovnih angelov. Podjetje, ki so ga ustanovili nekdanji vodilni iz Shipta, je začelo kot digitalna vizitka in orodje za zajem leadov za prodajne ekipe, nato pa se je preusmerilo v infrastrukturo za sporočanje.
V začetku leta 2025 je Linq predstavil API, ki podjetjem omogoča, da komunicirajo s strankami neposredno v iMessage (ter prek RCS in SMS) in izkoristijo vse funkcije platforme – od skupinskih klepetov do slik in glasovnih sporočil. Po navedbah TechCruncha je podjetju v osmih mesecih uspelo podvojiti letni ponavljajoči se prihodek, ki ga je prej gradilo štiri leta.
Prelomnica je bila viralna iMessage AI asistentka Poke enega od njihovih kupcev, zaradi katere je Linq svojo tehnologijo usmeril v trg AI agentov. Danes podjetje trdi, da prek svoje platforme obdela več kot 30 milijonov sporočil mesečno, AI agenti njihovih strank dosežejo 134.000 mesečno aktivnih uporabnikov, bazo strank so v enem četrtletju povečali za 132 %, neto zadržanje prihodkov je 295 %, odliv strank pa ničeln.
3. Zakaj je to pomembno
Linq napada dve težavi hkrati: utrujenost uporabnikov od aplikacij in razdrobljenost kanalov za razvijalce.
Za uporabnike je vzorec jasen: vsak nov AI pomočnik pride kot še ena aplikacija ali spletni vmesnik. Večina nikoli ne pride na začetni zaslon. Komunikatorje pa odpremo desetinekrat na dan. Če AI živi tam, kjer že tečejo osebni in službeni pogovori, je preizkus in ponovna uporaba bistveno manjša ovira.
Za razvijalce in podjetja je današnji AI ekosistem obrnjen na glavo. Samo zgraditi dobrega pomočnika je zahtevno: potrebujete povezavo z modeli, dostop do podatkov, integracije, varovalke. Povrh vsega pa naj bi še vzdrževali mobilne aplikacije, spletne vmesnike in na koncu dodali še SMS ali WhatsApp. Linq stavi, da je „sporočilno-native“ vmesnik lahko glavni vhod v AI izdelek.
To podjetje zato ni zgolj nova različica Twilia, temveč prej „Twilio za dobo AI“ – specializirano za stalne, dvosmerne pogovore, kjer je na drugi strani najpogosteje agent z umetno inteligenco.
Kdo pridobi?
- AI startupi, ki želijo svoje pomočnike ponuditi neposredno v priljubljenih komunikatorjih, brez pogajanj z vsako platformo posebej.
- Podjetja in SMB-ji, ki lahko ponudijo avtomatizirano podporo in prodajo brez klicnih centrov in brez razvoja novih aplikacij.
Kdo izgubi?
- Samostojne AI aplikacije, ki računajo na to, da si bo uporabnik zapomnil še eno ikono.
- Tradicionalni CRM in contact center ponudniki, ki klepet še vedno obravnavajo kot dodatek, ne kot glavni vmesnik.
Največja posledica je sprememba enote konkurence: če se AI preseli v komunikatorje, aplikacija ni več osrednji izdelek. Izdelek postane stik v vašem telefonu in kakovost pogovora z njim.
4. Širša slika
Linqova preusmeritev se dogaja na presečišču treh trendov.
1. Vzpon avtonomnih AI agentov.
Nedavni viralni projekti, kot sta Poke in Moltbot (prej Clawdbot), o katerih piše TechCrunch, kažejo, da so uporabniki pripravljeni naloge in načrtovanje prepustiti agentom, ki delujejo bolj kot lahki sodelavci kot pa enostavni chatbot-i. Ti agenti potrebujejo vztrajne, nizkofrikcijske kanale, kjer lahko uporabnik sproti dodaja navodila in prejema posodobitve. Klepet je za to idealen.
2. Komunikator kot univerzalni vmesnik.
Prvega vala smo že doživeli – „bot manijo“ leta 2016 na Facebook Messengerju, ko so restavracije, letalske družbe in banke lansirale toge bot-e na osnovi menijev. Uporabniška izkušnja je bila slaba, ker so bili boti neumni. Danes so veliki jezikovni modeli sposobni voditi odprte pogovore, uporabniki pa so se prek WhatsAppa, Slacka in Discorda navadili, da lahko v isti klepet pišejo prijatelju, sodelavcu ali botu.
3. Infrastruktura okoli AI, ne le sami modeli.
Vlagatelji vse bolj razumejo, da so lopate in krampi okoli AI – podatkovne cevi, orkestracija, opazovanje, distribucija – pogosto bolj vzdržni posli kot še ena preobleka za GPT-4. Linq se postavlja prav v ta sloj: vseeno mu je, kateri model uporablja stranka, dokler lahko AI prek njihovega sistema govori z ljudmi.
V primerjavi s Twiliom, Vonage ali MessageBirdom se Linq ne diferencira toliko po številu kanalov kot po tem, da razume tipične procese AI agentov: identiteto, seje, kontekst pogovorov in (verjetno v prihodnje) tudi obračunavanje in osnovne CRM funkcije. Če mu uspe, lahko postane privzeta „napeljava“ med modeli in uporabniki podobno, kot je Stripe postal privzeti način za spletna plačila.
A v ozadju je velika grožnja: kot poudarja TechCrunch, Linq še vedno stoji na ramenih Applovega ekosistema. Če se Apple nekoč odloči, da so zunanji AI agenti v iMessage konkurenčno tveganje, lahko pravila spremeni čez noč – podobno kot je Meta večkrat radikalno spremenila dostop do svoje platforme. Platformsko tveganje je tu eksistenčno.
5. Evropski in slovenski pogled
V Evropi je zgodba bolj razvejana.
Najprej: iMessage je v večini držav EU stranski igralec. V Nemčiji, Španiji, Italiji in tudi v Sloveniji prevladuje WhatsApp; Telegram in Signal imata močne niše, zlasti med bolj varnostno ozaveščenimi uporabniki in v vzhodni Evropi. Vsaka infrastruktura, ki želi biti globalno pomembna, mora zato iMessage obravnavati kot en kanal med mnogimi.
Linqova napoved, da želi podpirati tudi WhatsApp, Telegram, Signal, Slack in e-pošto, je zato nuja, ne le razširitev. brez tega bo v EU hitro nepomemben.
Drugo, evropska regulativa je precej strožja:
- GDPR pomeni, da so zapisi klepetov osebni podatki. To za Linq in njegove stranke odpira vprašanja hrambe, anonimizacije in prenosa podatkov izven EU.
- Akt o digitalnih storitvah (DSA) in prihodnji Akt o umetni inteligenci EU bosta verjetno zahtevala jasno označevanje interakcij z AI, transparentnost glede avtomatiziranega odločanja in trdne mehanizme pritožb – posebej, ko je AI vmesnik skoraj neločljiv od običajnega stika v telefonu.
- V ozadju ostaja tudi Akt o digitalnih trgih (DMA), ki Apple in druge „vratarje“ sili v bolj odprte ekosisteme. Če bi Apple v Evropi blokiral ali omejeval AI agente v iMessage, bi to hitro postalo politično vprašanje.
Za slovenska podjetja in startup ekosistem (od fintechov v Ljubljani do turističnih ponudnikov na Obali) pa je priložnost jasna: WhatsApp- ali Viber-native AI asistent, ki govori slovensko, razume lokalno zakonodajo in cene Slovenskih železnic, je bližje realnosti, kot se zdi. Pogoj je, da infrastrukturni igralci, kot je Linq, zgodaj vključijo evropske kanale in skladnost z lokalnimi pravili.
6. Pogled naprej
V naslednjih dveh letih bo o Linqovi usodi odločalo nekaj ključnih prelomnic.
1. Odnos platform.
Stališče Appla do tretjih AI agentov v iMessage ostaja največja neznanka. Če Apple pot zapre, se Linqova ameriška prednost stopi čez noč. Če jo formalizira (npr. s sistemom „mini-aplikacij“ znotraj Messages), se bo moral Linq odločiti, ali bo postal partner ali konkurent.
2. Globina integracij s kanali.
Podpora WhatsApp Business, Telegram botom, Slacku in e-pošti je osnovni pogoj. Prava dodana vrednost pa bo v tem, ali bo Linq znal ponuditi enotno identiteto uporabnika, deljen kontekst pogovorov po kanalih, preklop na človeškega agenta, shranjevanje dokazljivih zapisov za regulatorje.
3. Vertikalne rešitve.
Generični API je super za razvijalce, a denar se pogosto skriva v specifičnih panogah. Ni presenetljivo, če bomo videli posebne rešitve za prodajo (AI „account manager“ v klepetu), podporo (24/7 bot v WhatsAppu), logistiko ali zdravstvo.
4. Prevzemi.
Če se bo Linq lahko pohvalil z metrikami, kot so 295-odstotno neto zadržanje prihodkov in ničelni odliv, bo postal naravna tarča za obstoječe velikane: od oblačnih platform do CRM ponudnikov in telekomunikacijskih skupin, ki zamujajo AI vlak.
Kar naj slovenski bralci spremljate: prvi resni primeri integracije messaging-native AI v regiji (denimo pri bankah ali turističnih agencijah), prvi regulatorni postopki zaradi zavajajočih AI klepetov ter morebitne Applove ali Metine uradne „okvirje“ za AI agente v iMessage in WhatsApp.
7. Spodnja črta
Linqov 20-milijonski krog ni zgolj še ena AI investicija; je stava, da bo prihodnost programske opreme videti manj kot mreža ikon in bolj kot seznam stikov. Če AI agenti postanejo samo še ena nit v WhatsAppu, Telegramu ali iMessage, bodo imeli tisti, ki nadzorujejo povezavo med modeli in komunikatorji, nesorazmeren vpliv.
Ključno vprašanje za slovenske razvijalce in podjetja je: bo vaš naslednji AI izdelek še ena aplikacija – ali stik, ki ga lahko stranka preprosto doda v svoj najljubši komunikator?
