Meta je za prevzem platforme za AI asistente Manus pripravljena odšteti 2 milijardi dolarjev. Regulativni zaplet je bil pričakovan. Manj pričakovano pa je, kje se ta res zaostruje.
V Washingtonu, kjer so še pred nekaj meseci zaskrbljeno gledali na ameriški kapital v kitajski umetni inteligenci, so danes precej mirni. V Pekingu niso.
Kako je Manus iz Pekinga prišel v Singapur
Manus je nastal v Pekingu, ne v Singapurju.
Ko je Benchmark v začetku leta 2025 vodil naložbeni krog v Manus, je to v ZDA sprožilo takojšen politični odziv:
- senator John Cornyn je posel kritiziral na X,
- ameriško ministrstvo za finance je začelo poizvedbe v povezavi z novimi pravili, ki omejujejo ameriške naložbe v kitajska AI podjetja.
Pritisk je bil dovolj velik, da se je Manus nato preselil iz Pekinga v Singapur. En kitajski profesor je na WeChatu ta premik opisal kot postopno "step-by-step disentanglement from China".
Ta relokacija je očitno pomirila ameriške regulatorje. Po poročanju Financial Timesa so ti zdaj prepričani, da je prevzem Manus s strani Meta legitimen, kljub prejšnjim dvomom okoli vloge Benchmarka in kitajskega ozadja podjetja.
Peking cilja na "singapursko pranje"
Na kitajski strani je slika precej drugačna.
Kitajski uradniki po poročanju FT preverjajo, ali prevzem krši izvozne kontrole tehnologije. Ključno vprašanje: bi moral Manus pridobiti izvozno dovoljenje, ko je svojo osrednjo ekipo in tehnologijo preselil iz Kitajske v Singapur?
Takšna relokacija je med kitajskimi startupi postala tako pogosta, da je dobila ime: "Singapore washing" – selitev ekip in intelektualne lastnine v Singapur, da se izognejo domačemu nadzoru in se lažje prodajo zahodnim kupcem.
Wall Street Journal je nedavno ocenil, da ima Kitajska "malo vzvodov" za vpliv na posel, ker ima Manus zdaj oporišče v Singapurju. Trenutni signali regulatorjev kažejo, da je bila ta ocena morda prehitro izrečena.
Skrb v Pekingu je strateška: če bo posel z Meto zaključen gladko, bi to lahko spodbudilo val kitajskih AI startupov, da se fizično izselijo in s tem obidejo domače omejitve. Winston Ma, profesor na New York University School of Law in partner v Dragon Capital, je za Journal dejal, da v tem primeru "It creates a new path for the young AI startups in China."
Možna kazenska odgovornost in spomin na TikTok
Kitajska je izvozno-kontrolne mehanizme že uporabila kot geopolitično orožje.
V času prvega Trumpovega mandata, ko je Bela hiša grozila s prepovedjo TikToka v ZDA, je Peking razširil svoj izvozno-kontrolni seznam na priporočilne algoritme. S tem je morebitno prisilno prodajo ameriškega dela TikToka močno zapletel.
Podoben scenarij se lahko ponovi. Isti kitajski profesor, ki je na WeChatu govoril o "razpletu" Manusa od Kitajske, je tudi opozoril, da bi se ustanovitelji lahko soočili s kazensko odgovornostjo, če so brez dovoljenja izvozili omejeno tehnologijo.
Če regulatorji presodijo, da bi Manus moral pridobiti licenco, še preden se je preselil v Singapur, lahko vsaj upočasnijo ali pogojujejo prevzem s strani Meta – v skrajnem primeru pa neposredno ogrozijo vodstvo podjetja.
Zakaj ZDA to vidijo kot tiho zmago
Medtem ko Peking išče načine, kako pritisniti na zavoro, nekateri ameriški analitiki posel opisujejo kot dokaz, da omejitve ameriških naložb delujejo.
Logika: če se kitajski AI talent in podjetja selijo v jurisdikcije, kot je Singapur, in se nato prodajo ameriškim kupcem, potem izvozne in investicijske omejitve še vedno vlečejo možgane in IP proti ZDA.
Za Financial Times je en strokovnjak poudaril, da posel kaže, da je "the US AI ecosystem is currently more attractive".
Kaj to pomeni za Meto in za startupe v regiji
Za Meto je trenutno ključno vprašanje čas. Podjetje želi Manusov programski AI agent integrirati v svoje produkte, od sporočilnih aplikacij do produktivnostnih orodij. Še ni jasno, ali bo kitajski pregled resno upočasnil načrte.
Za startupe v Sloveniji in širši regiji pa je signal jasen: če gradite AI z ekipami ali kapitalom, ki se dotikajo Kitajske, bo vsaka večja prodaja v ZDA potekala pod drobnogledom več držav.
Primer Manus kaže, da "singapursko pranje" morda ni več tako varen izhod, kot je delovalo še pred letom dni – in da lahko geopolitika zelo konkretno določa, kdo bo vaš končni kupec.
