1. Naslov in uvod
Elon Musk očitno ni več zadovoljen z vlogo lastnika več ločenih tehnoloških velikanov. Kot poroča TechCrunch na podlagi virov Bloomberg in Reuters, razmišlja o potezi, ki bi rakete, satelite, električna vozila, družbeno omrežje X in generativno umetno inteligenco združila v eno korporativno strukturo.
Če se uresniči vsaj del tega scenarija, bo to preoblikovalo razmerja moči v tehnološki industriji – in tudi v Evropi, kjer so Starlink, Tesla in X že globoko prisotni. V nadaljevanju razčlenjujemo, kaj se dejansko dogaja, zakaj je to pomembno za evropski in slovenski prostor ter kje se skrivajo priložnosti in tveganja.
2. Novica na kratko
Po poročanju TechCruncha, ki povzema Bloomberg in Reuters, Elon Musk preučuje možnosti za združevanje svojih podjetij. Omenjata se dve glavni varianti:
- združitev SpaceX in Tesle, ali
- združitev SpaceX in xAI, podjetja za umetno inteligenco, ki že ima v lasti družbeno omrežje X.
Reuters navaja, da bi se lahko povezava SpaceX–xAI zgodila še pred javno ponudbo delnic (IPO) SpaceX, ki naj bi bila načrtovana za letos, kot je pred tem poročal Financial Times. V Nevadi sta bili 21. januarja ustanovljeni dve novi pravni osebi z imeni K2 Merger Sub Inc. in K2 Merger Sub 2 LLC, kar nakazuje pripravo na različne strukture prevzemov.
TechCrunch spominja, da so finance med podjetji že močno prepletene: SpaceX naj bi v xAI vložil 2 milijardi dolarjev, Tesla pa je ta teden razkrila enako velik vložek. Prejšnja poročila govorijo o vrednotenju xAI okoli 80 milijard dolarjev, X okrog 33 milijard in SpaceX približno 800 milijard na sekundarnem trgu. Nobeno izmed podjetij javno še ni predstavilo konkretnega načrta združitve.
3. Zakaj je to pomembno
Morebitna združitev ne bi bila zgolj računovodska vaja, temveč bi Muskov ekosistem spremenila iz ohlapne skupine podjetij v močno integriran tehnološki in infrastrukturni sklad.
Kdo pridobi?
- Musk bi dobil še več manevrskega prostora. Prenos kapitala, tehnologije in kadrov med deli skupine bi bil lažji, hkrati pa bi lahko zasnoval strukturo, ki mu omogoča trden nadzor tudi po morebitnem IPO.
- xAI bi dobil privilegiran dostop do omrežja Starlink, izstrelitev SpaceX in podatkov iz Teslinih vozil ter platforme X. Za laboratorij umetne inteligence, ki tekmuje z OpenAI, Googlom in Anthropicom, je kombinacija lastne infrastrukture in podatkov zlata vredna.
- Zgodnji vlagatelji v SpaceX bi dobili še privlačnejšo zgodbo: ne več samo »vesolje in satelitski internet«, ampak globalno platformo, ki povezuje vesolje, energijo, mobilnost, družbena omrežja in AI.
Kdo tvega največ?
- Delničarji Tesle, zlasti institucionalni vlagatelji, ki stavijo na relativno jasno zgodbo o električnih vozilih in energiji. Nenadoma bi se znašli v konglomeratu, ki vključuje politično občutljivo družbeno omrežje in eksperimentalni AI.
- Regulatorji bi dobili nasprotnika, ki deluje hkrati kot ponudnik ključne infrastrukture (Starlink), vozil, medijske platforme in algoritmov umetne inteligence.
- Uporabniki bi se lahko še bolj ujeli v zaprt ekosistem. Predstavljajte si paket: Starlink priključek, Tesla v garaži, račun na X in AI-asistent iz istega »imperija« – vse optimizirano, če ostanete znotraj sistema.
Za umetno inteligenco je ključno to: xAI ne bi bil le še en ponudnik modelov, ampak inteligentna plast nad fizičnim in digitalnim svetom, ki ga Musk že kontrolira. To je veliko močnejša izhodiščna pozicija kot samostojen AI startup.
4. Širša slika
Ta možna združitev se lepo ujema z več velikimi trendi v industriji.
1. Povezava AI z lastno infrastrukturo
Najhitreje rastoči igralci v AI ne ponujajo le modelov, ampak tudi strojno opremo, oblak in podatkovne kanale:
- Nvidia obvladuje čipe in omrežno opremo,
- Amazon veže AI na AWS in logistiko,
- Microsoft gradi OpenAI na hrbtu Azure in pisarniške programske opreme.
Muskov super-konglomerat bi šel še dlje: od raket in satelitov prek avtomobilov do družbenega omrežja. xAI bi lahko modele treniral na podatkih iz Teslinih senzorjev, prometa prek Starlinka in interakcij na X. Konkurenca bi se morala boriti proti celotnemu »socio-tehničnemu sistemu«, ne le proti enemu izdelku.
2. Vrnitev konglomerata v digitalni preobleki
Medtem ko so Alphabet, Meta in drugi poskušali tveganja ločiti v preglednejše holding strukture, Musk razmišlja v obratni smeri: vse skupaj združiti in prodajati zgodbo o sinergijah med vesoljem, energijo, prometom, mediji in AI.
Zgodovinsko gledano so takšne super-strukture pogosto končale pod drobnogledom regulatorjev (AT&T, Standard Oil). Razlika je, da danes ne gre le za trg določenega izdelka, ampak za digitalne platforme in podatke. Če bo Musku uspelo, bo pritisk na protimonopolne organe še večji.
3. Vesolje kot del tekme za AI
Vesoljska infrastruktura se vse bolj prikazuje kot del bitke za računsko moč in globalni doseg. TechCrunch omenja, da je ena od motivacij za povezavo SpaceX in xAI tudi selitev delov računske infrastrukture bliže satelitskemu omrežju. Ne glede na tehnično izvedljivost je sporočilo jasno: najmočnejši igralci želijo nadzorovati vzdolž celotne vertikale – od orbite do uporabnikove naprave.
Skupaj to kaže, da se tekma v AI premika od vprašanja »kdo ima najboljši model« k vprašanju »kdo ima najbolj popoln in samozadosten ekosistem«.
5. Evropski in slovenski kot
Za Evropo – in posredno tudi za Slovenijo – je takšna združitev ključna z dveh vidikov: strateške odvisnosti in regulacije.
- Povezljivost: Starlink je že prisoten v več državah EU, tudi v Sloveniji. V odročnih krajih pogosto predstavlja edino hitro povezavo. Če bi isti subjekt, ki upravlja to infrastrukturo, hkrati obvladoval še družbeno omrežje X in AI-platformo, bi to sprožilo povsem nove razprave o strateški odvisnosti od enega ameriškega ponudnika.
- Avtomobilska industrija: Tesla je s tovarno v Nemčiji neposredno vpeta v evropski avtomobilski ekosistem, ki vključuje tudi slovenske dobavitelje avtomobilske opreme. Širjenje Muskovih prioritet izven avtomobilov (v smer AI in vesolja) lahko prinese nenadne spremembe v investicijah in dobavnih verigah.
- Regulacija podatkov in AI: Združeni subjekt SpaceX–xAI–X (in morda Tesla) bi obdeloval podatke evropskih državljanov v več kontekstih: komunikacija, zabava, promet, lokacijski podatki, interakcije na družbenih omrežjih. To neposredno odpira vprašanja skladnosti z GDPR, z Aktom o digitalnih storitvah (DSA), Aktom o digitalnih trgih (DMA) in prihajajočim Aktom o umetni inteligenci EU.
Slovenija pri tem ni zgolj pasivni opazovalec. Kot majhen, a digitalno napreden trg se pogosto zgodaj sooči z vplivom globalnih platform, še preden so lokalne politike pripravljene. Vprašanje, ali zaupati kritično infrastrukturo enemu zasebnemu akterju, bo vse bolj relevantno tudi pri državnih razpisih za povezljivost in digitalizacijo javnih storitev.
6. Pogled naprej
Kaj lahko realno pričakujemo v naslednjih dveh letih?
Delna pravna združitev, polna operativna integracija. Najbolj verjeten scenarij je, da bo Musk pred morebitnim IPO formalno povezal predvsem SpaceX in xAI, Teslo pa pustil kot ločeno javno družbo. S tem bi dobil močno zgodbo za vlagatelje, hkrati pa zmanjšal neposreden konflikt z manjšinskimi delničarji Tesle.
»Mehka« združitev prek pogodb. Tudi brez pravne združitve lahko Musk nadaljuje z navzkrižnimi investicijami, ekskluzivnimi pogodbami in skupno infrastrukturo. Za regulatorje in pogosto tudi za uporabnike bo razlika med formalno združitvijo in takšno de facto integracijo zelo majhna.
Povečan regulativni pritisk. V ZDA se bo ob vsakem poskusu uradne združitve Tesle s podjetjem v zasebni lasti vrednim stotine milijard pojavil odpor zaradi korporativnega upravljanja. V EU pa bi lahko Evropska komisija hitro preverila učinke na konkurenco na trgih električnih vozil, satelitskega interneta in digitalnih platform.
Za evropske, tudi slovenske akterje so ključna naslednja vprašanja:
- Kako se bodo evropske korporacije (npr. proizvajalci avtomobilov, telekomi) odločale med lastnimi rešitvami in vključevanjem v Muskovo infrastrukturo?
- Ali bodo regulatorji uporabili DMA in AI Act za omejevanje prenosa podatkov med različnimi deli imperija?
- Bo EU zmogla oblikovati skupne standarde in konzorcije, ki bi ponudili alternativo »vse od enega«?
Največje tveganje za Muska je neusklajena kultura med podjetji – od izjemno regulirane avtomobilske industrije do kaotične platforme X – prav v času, ko se konkurenca na vseh teh področjih zaostruje.
7. Sklep
Morebitna združitev SpaceX, Tesle in xAI ni le še ena finančna operacija, ampak poskus oblikovanja enotnega sistema, ki povezuje vesolje, promet, energijo, družbene medije in umetno inteligenco. Strategija je drzna in logična z vidika tehnološke moči, a hkrati nevarno koncentrira ekonomski in politični vpliv v rokah enega zasebnega igralca. Za Evropo – in Slovenijo – je ključno vprašanje, ali bomo zgolj odvisni uporabniki takšnih sistemov ali pa bomo znali postaviti svoje standarde in alternative.
