1. Naslov in uvod
Klasičen pospeševalniški paket – nekaj sto tisoč dolarjev v zameno za 7–10 % podjetja in prestižno značko – se pospešeno obrablja. Neo Alija Partovija zdaj v Silicijevi dolini postavlja provokativno vprašanje: kaj, če bi pospeševalniki prenehali vztrajati pri velikih lastniških deležih in namesto tega vzeli majhen kos le pri resnično izjemnih ustanoviteljih?
V nadaljevanju analiziramo, kako novi program Neo Residency prevrača ekonomiko pospeševalnikov, zakaj je ta model za Neo smiseln, za tekmece pa nevaren ter kaj to pomeni za slovenske in širše evropske ustanovitelje.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je investitor Ali Partovi – znan po zgodnjih vložkih v Facebook, Cursor in Kalshi – predstavil Neo Residency, preoblikovan program svojega sklada z izjemno ugodnimi pogoji za ustanovitelje.
Neo namerava vsaki izbrani ekipi poleti investirati 750.000 USD prek neomejenega SAFE instrumenta. Namesto da bi takoj zahteval fiksni lastniški delež, bo Neo svoj delež pridobil šele ob naslednjem klasičnem investicijskem krogu. Če bo ta krog pri vrednotenju 15 milijonov USD, bo Neo končal z okoli 5 %; če pa bo podjetje vredno 100 milijonov USD, bo Neov delež zdrsnil na približno 0,75 %.
Vzpostavljen je tudi študentski program: na kohorto bo Neo izbral 5–8 študentov ali ekip in jim podelil 40.000 USD nepovratnih sredstev za en semester dela na projektu, brez kakršne koli lastniške udeležbe. Letno sta predvideni dve kohorti, vsaka z največ 20 ekipami, program pa združuje delo v Neovi pisarni v San Franciscu, intenziven dvotedenski bootcamp in mentorstvo približno 30 izkušenih operativcev.
3. Zakaj je to pomembno
Neo napada samo jedro pospeševalniškega modela: zagotovljen in velik lastniški delež.
Y Combinator, kot povzema TechCrunch, ostaja referenca z modelom, ki pomeni približno 7 % lastništva za 125.000 USD, plus dodatni znesek prek neomejenega SAFE z MFN-klavzulo. a16z Speedrun je bliže strukturi 10 % za 500.000 USD. Oba pristopa sta jasna: želeli bi konkreten delež vsakega podjetja, ki pride skozi program.
Neo pravi nekaj povsem drugega: zadostuje nam majhen, prilagodljiv delež v zelo ozko izbranem vrhu ustanoviteljev.
To ima več posledic:
Za najboljše ekipe se razmerje moči dodatno prevesi. Če lahko vroča AI ali deep‑tech ekipa že tako ali tako zbere seed krog pri vrednotenjih 20–50 milijonov USD, je oddati 7–10 % zgolj za značko pospeševalnika vsakim letom manj privlačno. Neova struktura omogoča precej čistejšo in manj razredčeno lastniško sliko.
Za Neo je to čista strategija »outlierjev«. Delež med 0,75 in 5 % se sliši skromen – razen če verjamete, da boste večkrat zadeli podjetja razreda Cursorja z deset- ali celo stotimi milijardami tržne vrednosti. V tem scenariju so ti deleži v bistvu poceni opcije na izjemen talent.
Za druge pospeševalnike je to cenovna vojna, ki je niso želeli. YC, Techstars in drugi imajo stroške, ekipe in podporne programe, zgrajene na predpostavki fiksnega dotoka lastniških deležev. Če najuspešnejši ustanovitelji začnejo zahtevati pogoje v slogu Neeja, se celoten poslovni model »visoki volumen, fiksni delež« začne lomiti.
Tveganje za Neo je jasno: če se pri selekciji zmoti, bo portfelj preveč razpršen in lastniški deleži premajhni, da bi na ravni sklada delovalo. Toda sklad stavi na to, da je njihova sposobnost prepoznavanja talentov – potrjena z zgodnjimi vložki v podjetja, kot je Cursor – dovolj močna, da upraviči to asimetrijo. Če imajo prav, se bodo morali ostali igralci prilagoditi.
4. Širša slika
Neov pristop se lepo vklaplja v manj opazno, a zelo resnično spremembo v zgodnji fazi investiranja: kapital se ločuje od »žiga« oziroma signala.
Pred desetimi leti so pospeševalniki predvsem zagotavljali dostop do kapitala in osnovnega znanja o gradnji podjetja. Danes imajo izjemne ekipe – zlasti v AI, infrastrukturi in developer orodjih – pogosto več ponudb skladov, še preden sploh pomislijo na prijavo v YC. Denarja je veliko, signala pa malo.
Zato vidimo:
- Speedrun pri Andreessen Horowitz, ki je bolj kot klasičen pospeševalnik v resnici močan »filter« za gaming in sorodne panoge, kjer sta omrežje in blagovna znamka pomembnejša od čeka.
- Mini pospeševalnike znotraj skladov, ki so v prvi vrsti nabiralniki projektov, ne samostojen posel.
- Skupnosti ustanoviteljev (npr. pionirski On Deck), ki so poskušale ločiti skupnost od lastniške udeležbe.
Neo ta trend pelje v skrajnost. Residency je manj šola in bolj kuriran »label«. Če pridete skozi filter, ste v očeh investitorjev nekakšen »Neo‑approved« outlier, in prav ta pečat je tisto, kar kasnejši investitorji v resnici kupujejo.
Zgodovinsko je podobno vlogo odigral Y Combinator: prvi batchi so bili majhni, izjemno selektivni in za seed investitorje močan signal. Z rastjo obsega se je signal razredčil. Neo v bistvu ponovno ustvarja YC iz zgodnjih let – le da v letu 2026, ko so vrednotenja (zlasti v AI) tako napihnjena, da lahko tudi manjši deleži vrnejo celoten sklad.
Če se bo pristop izkazal, lahko pričakujemo kopije: sklade, ki vzpostavljajo mikro‑rezidence z minimalno razredčitvijo, kjer se tekmuje predvsem v znamki in uspehih alumnov, ne pa v standardiziranih pogodbah.
5. Evropski in lokalni vidik (Slovenija)
Za evropske in slovenske ustanovitelje je Neo Residency hkrati priložnost in opozorilo.
Pozitivno: odpira se nova pot za vrhunske ekipe iz regije, da se priklopijo na ameriški kapital in omrežja brez drage razredčitve. Študent iz Ljubljane, Maribora ali Kranja, ki gradi prebojno AI ali developer orodje, si lažje upraviči tri mesece v San Franciscu in manj kot 5 % razredčitve, kot pa oddajo desetine podjetja neznanemu pospeševalniku.
Negativno: povečuje se odliv talentov iz evropskega ekosistema. EU vlaga v programe, kot so EIC, Horizon in razne sheme Slovenskega podjetniškega sklada, hkrati pa najbolj ambiciozni ustanovitelji odhajajo v ZDA po kapital, mentorje in kasnejše izhode. Če bodo najbolj perspektivni slovenski in regionalni ustanovitelji po novem še lažje odhajali v programe, kot je Neo, bodo lokalni pospeševalniki in skladi pogosto dobili »drugo izbiro«.
Obstaja tudi pravni vidik: SAFE še vedno ni povsem standardno orodje v mnogih evropskih jurisdikcijah. V Sloveniji ga nekateri vlagatelji uporabljajo, vendar pravo in davčna praksa nista tako ustaljena kot v ZDA. To pomeni, da bo marsikatero slovensko podjetje prisiljeno v zgodnjo ustanovitev ameriške (Delaware) entitete, če želi gladko sodelovati z Neom – s tem pa se dodatno seli tudi pravno-tehnološko težišče.
Regionalno imamo sicer alternative: Start:up Slovenija, ljubljanski in mariborski pospeševalniki, programi v Zagrebu, Beogradu, na Dunaju ter širše evropske iniciative (Entrepreneur First, Antler, Station F, Founders Factory). Nekateri med njimi že znižujejo lastniške deleže in okrepijo mentorski del. A nihče za zdaj ne ponuja kombinacije mikro‑deležev, globalnega prestiža in tako majhnih kohort, kot Neo.
6. Pogled naprej
Ključno vprašanje je, ali bo Neo ta model dokazal na rezultatih, ne le na PR‑ju.
V prihodnjih letih lahko pričakujemo:
Izjemno selekcijo. Z največ 40 ekipami na leto in takimi pogoji bo vstop v Residency verjetno težji kot sprejem v top univerze. Za slovenske ustanovitelje to pomeni, da bodo morali biti globalno konkurenčni že od prvega dne.
Eksperimente konkurentov. Del evropskih in ameriških skladov bo poskušal posnemati model z »rezidencami« za AI, fintech ali climate‑tech. Sprva verjetno ob bok obstoječim programom, a dolgoročno bi to lahko pojedlo klasične pospeševalniške produkte.
Tišji pritisk na YC in druge. Y Combinator si lahko privošči, da formalno ničesar ne spremeni. Toda če bo v naslednjih 2–3 letih več odmevnih »AI unicornov« nosilo značko Neo in ne YC, bo notranja razprava o prilagoditvi pogojev neizogibna.
Za slovenske in regionalne ustanovitelje ostajajo odprta vprašanja:
- Ali se vam bolj splača graditi podjetje z evropskim kapitalom, prilagojenim regulaciji (GDPR, DSA, DMA, prihajajoči AI Act), ali pa zgodaj prevzeti ameriško pravno in lastniško strukturo?
- Ali lahko lokalni skladi in pospeševalniki – skupaj z javnimi programi SPIRIT, SPS ipd. – ustvarijo veliko bolj konkurenčne pogoje, da najboljši talent ne odide avtomatično v ZDA?
Če bo Neo v naslednjih letih javno pokazal nekaj zelo velikih zmag, bo pritisk na spremembe tudi v Ljubljani in regiji težko prezreti.
7. Bistvo
Neo Residency je drzna stava, da je v svetu obilice kapitala signal pomembnejši od lastniškega deleža. Za peščico vrhunskih slovenskih in evropskih ekip je to verjetno ena najbolj privlačnih ponudb na trgu. Za večino ekosistema pa je predvsem opomnik, da se standardi hitro spreminjajo.
Ključno vprašanje za nas v Evropi in Sloveniji je: bomo te standarde soustvarjali – ali bomo gledali, kako naši najboljši ustanovitelji postajajo »rezidenti« ameriških skladov.
