Mit »odpustitev zaradi umetne inteligence«: ko je avtomatizacija le izgovor
V zadnjem letu se je izgovor »odpustili smo zaradi umetne inteligence« razširil hitreje kot sama tehnologija. Za vlagatelje zveni odločno in strateško, za zaposlene neizogibno. Toda koliko teh »AI‑odpustitev« je res posledica uvedbe konkretnih sistemov umetne inteligence – in koliko je običajno rezanje stroškov, zapakirano v moden pripovedni okvir?
V nadaljevanju analiziramo, kaj pravzaprav vemo o tem trendu, zakaj podjetja tako rada kažejo s prstom na AI, kaj to pomeni za trg dela in kako se vse skupaj preliva v slovenski in širši evropski prostor.
Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, ki se sklicuje na članek The New York Times, vse več podjetij uradno navaja umetno inteligenco kot glavni razlog za odpuščanja – pojav, ki ga analitiki vse pogosteje imenujejo »AI‑washing«.
Po podatkih, na katere se sklicuje TechCrunch, je bilo v letu 2025 več kot 50.000 odpuščanj utemeljenih z uvajanjem AI. Med večjimi tehnološkimi podjetji, ki so javno poudarila AI kot razlog za rezanje delovnih mest, sta tudi Amazon in Pinterest.
TechCrunch izpostavlja januarsko poročilo analitske hiše Forrester, ki ugotavlja, da številna podjetja, ki odpustitve označujejo kot »AI‑povezane«, v resnici še nimajo dovolj zrelih in preverjenih AI‑rešitev, ki bi lahko prevzele delo odpuščenih. Umetna inteligenca tako pogosto služi kot prihodnja obljuba, s katero podjetja olepšajo finančno motivirane reze.
Revija navaja tudi oceno raziskovalke Molly Kinder z inštituta Brookings, da je pripisovanje krivde AI izjemno privlačno za vlagatelje – precej bolj kot priznanje, da posel enostavno šepa ali da je podjetje v času pandemije pretirano najemalo.
Zakaj je to pomembno
Ko direktor pove »vaše delo zdaj opravlja AI«, ne razlaga zgolj ene poslovne odločitve. Ustvarja zgodbo, ki lahko upraviči tisoče prihodnjih potez – in vpliva na to, kako politika, trg dela in izobraževalni sistemi razumejo spremembe.
Kdo pridobi?
Vodstva podjetij in delničarji. Če podjetje odpusti 10 % zaposlenih in reče »zmotili smo se v strategiji«, je to priznanje napake. Če pa sporoči, da »odločno prehaja na AI«, se predstavi kot moderno, učinkovito in usklajeno s prevladujočim tehnološkim trendom. Borza na takšen »zgodbeni obrat« pogosto reagira pozitivno.
Dobiček imajo tudi svetovalna podjetja in ponudniki oblačnih storitev: ko je AI enkrat uradni razlog, se uprave počutijo dolžne vlagati v elaborate, projekte in infrastrukturo – še preden je poslovni primer res dodelan.
Kdo izgubi?
Najprej zaposleni. Če je pravi razlog upad naročil ali prekomerno zaposlovanje v prejšnjih letih, ljudje izgubijo službo in hkrati dobijo sporočilo, da so njihove veščine zastarele. To lahko napačno usmerja njihove odločitve o prekvalifikaciji: iščejo »AI‑dokaz« profile, čeprav je težava morda povsem ciklična.
Izgubi tudi javna politika. Če so odpuščanja množično označena kot posledica AI, čeprav niso, bo država težje načrtovala prave programe za prekvalifikacijo in socialne blažilce. Statistika je popačena, odziv pa temu primerno slabši.
Največja sistemska nevarnost pa je, da AI‑washing spodkopava zaupanje v resnično avtomatizacijo. Tam, kjer AI dejansko prinaša večjo produktivnost, bo neizogibno prišlo do preoblikovanja dela. A če postane AI univerzalen izgovor za vsako varčevanje, bodo zaposleni in sindikati s sumničavostjo obravnavali prav vsak AI‑projekt – tudi tistega, ki bi jim dolgoročno lahko koristil.
Širši kontekst
Fenomen AI‑washinga ni osamljen. Je nadaljevanje vzorcev, ki smo jih videli pri »greenwashingu« in ESG‑washingu ter pred kratkim pri »metaverse« maniji.
Ko so vlagatelji začeli resno upoštevati okoljske kazalnike, so številna podjetja na hitro »odkrila« trajnost. V letnih poročilih so se nenadoma pojavile barvne infografike, medtem ko so se dejanske emisije le počasi spreminjale. Sčasoma so regulatorji odgovorili s strožjimi pravili razkrivanja. Podobna dinamika se zdaj seli na področje AI.
Pretekli valovi avtomatizacije – od robotizacije proizvodnje do bankomatov – so res preoblikovali delo. A ponavadi je tehnologija prišla najprej: stroji v tovarnah, naprave v poslovalnicah. Pri sedanjem valu generativne AI se pogosto zgodi obratno: obljuba avtomatizacije pride na plano pred dejansko uvedbo sistemov in služi kot priročen alibi za reorganizacije.
To ustvarja razliko med podjetji, ki AI uporabljajo strateško, in tistimi, ki jo uporabljajo predvsem marketinško. Prva – recimo velika logistična ali industrijska podjetja, ki v tišini optimizirajo procese z naprednimi algoritmi – gradijo trajno konkurenčno prednost. Druga s »powerpoint AI« sicer morda kratkoročno razveselijo borzo, dolgoročno pa tvegajo razkorak med pričakovanji in rezultati.
AI‑washing zato ni le PR težava, ampak znak napačne razporeditve kapitala in pozornosti.
Evropski in slovenski vidik
V Evropi se pripoved o »odpustitvah zaradi AI« srečuje z dvema trdnima omejitvama: močnejšim varstvom zaposlenih in strožjo regulacijo AI.
V številnih državah EU množična odpuščanja sprožijo obvezna posvetovanja s sindikati in svetom delavcev. Goli argument »to delo bo zdaj opravljala umetna inteligenca« brez konkretnih dokazov o uvedbi sistema bo v Nemčiji, Franciji ali na Švedskem težko zdržal pravno in socialno presojo.
Hkrati prihaja Akt o umetni inteligenci EU, GDPR pa že danes ureja avtomatizirano odločanje, ki bistveno vpliva na posameznike. Če podjetje trdi, da je zaradi AI zmanjšalo število delovnih mest, je logično vprašanje regulatorjev in socialnih partnerjev: katere sisteme ste uvedli, kakšno oceno vplivov ste pripravili, kako ste obvestili zaposlene? Megleno sklicevanje na AI lahko postane pravno tveganje.
Za slovenska podjetja – od večjih igralcev v finančnem sektorju do hitro rastočih startupov v Ljubljani in Mariboru – to pomeni, da si ne morejo privoščiti »ameriškega sloga« pripovedovanja zgodb. Če bodo AI navajala kot razlog za reorganizacijo, bodo morala pokazati konkretne projekte, analize vplivov na delo in načrte za prekvalifikacijo.
Po drugi strani pa je tukaj tudi priložnost. Če bo slovenski (in širši evropski) tech ekosistem sposoben AI uvajati pregledno in pošteno – z jasno razlago, katera dela se res avtomatizirajo in katera se le preoblikujejo – lahko to postane konkurenčna prednost na globalnem trgu, kjer zaupanje postaja redka dobrina.
Pogled naprej
V naslednjih dveh letih se bo zgodilo nekaj stvari, na katere se velja pripraviti.
1. Več dvomov vlagateljev
Trenutno finančni trgi pogosto nagrajujejo vsako omembo AI v predstavitvah uprav. A ko se bodo v nekaterih podjetjih obljubljeni prihranki in rasti produktivnosti izkazali za pretirane, bodo analitiki začeli zahtevati konkretne kazalnike: katere procese ste avtomatizirali, kakšen je učinek na izplen na zaposlenega, kako se je spremenila kakovost storitve.
2. Pritisk regulatorjev
Tako ameriški kot evropski regulatorji so v zadnjih letih zaostrili nadzor nad zavajajočimi »zelenimi« trditvami. Ni težko predvideti, da se bo podoben interes razvil tudi pri AI, zlasti kadar podjetje z AI utemeljuje odpuščanja in s tem vpliva na ceno delnice. Smernice o tem, kako korektno razkrivati AI‑povezane reorganizacije, bi AI‑washing hitro naredile dražji.
3. Nova dinamika v socialnem dialogu
Sindikati in sveti delavcev verjetno ne bodo sprejeli pojasnila »algoritem je tako odločil«. Pričakovati je več zahtev po preglednosti AI‑orodij, skupnih ocenah vpliva na delovna mesta in dogovorjenih programih prekvalifikacije. Podjetja, ki bodo ta dialog začela zgodaj in iskreno, bodo verjetno hitreje in mirneje uvedla dejanske AI‑rešitve.
Za posameznike v Sloveniji je ključno razlikovati med resnično in deklarativno avtomatizacijo. Če vaš delodajalec dejansko uvaja orodja, ki spreminjajo delovne procese, je smiselno vlagati v veščine, ki AI dopolnjujejo. Če pa se AI pojavlja predvsem v komunikaciji z vlagatelji, je morda večji problem poslovni model kot pa roboti, ki prihajajo po vašo službo.
Spodnja črta
Niso vsa »odpustitve zaradi AI« izmišljene, a precejšen del bolj spominja na staro dobro varčevanje, zavito v digitalni celofan. Poimenovanje tega pojava – AI‑washing – ni le igra besed, ampak nujen korak, če želimo pametno politiko, realistične kariere in odgovorno investiranje.
Naslednja faza dobe umetne inteligence bi morala nagraditi podjetja, ki znajo pokazati, kje AI res prinaša učinkovitost, kako te koristi delijo z zaposlenimi in kakšno podporo nudijo tistim, katerih delo se spremeni. Ključno vprašanje za vas je: ko nekdo reče »to delo zdaj opravlja AI«, ali je pripravljen pokazati tudi kodo in procese v ozadju?
