OpenAI za 100 milijard dolarjev: kdo v resnici prevzema nadzor nad umetno inteligenco

Če bo OpenAI res zaprl več kot 100 milijard dolarjev svežega kapitala pri vrednotenju nad 850 milijard dolarjev, to ne bo le še ena napihnjena investicijska novica. To bi bil trenutek, ko se odloča, kdo bo nadzoroval naslednjo računalniško platformo. Z Amazonom, Microsoftom, Nvidio in SoftBankom v prvih vrstah to ni klasična investicija v »startup«, temveč razdeljevanje plasti umetne inteligence za naslednje desetletje. V nadaljevanju analiziramo, kaj pomenijo ti zneski, zakaj se dogaja zdaj in zakaj bi moralo to zanimati tudi evropske – in slovenske – uporabnike.

Novica na kratko

Po poročanju TechCruncha, ki se sklicuje na Bloomberg, je OpenAI tik pred tem, da zbere več kot 100 milijard dolarjev novega kapitala pri vrednotenju, ki bi lahko preseglo 850 milijard dolarjev. Domnevno predvrednotenje podjetja je okoli 730 milijard dolarjev.

Prvi del sredstev naj bi prišel od znanih igralcev: Amazona (v igri naj bi bilo do 50 milijard dolarjev), SoftBanka (okoli 30 milijard), Nvidie (približno 20 milijard) in Microsofta. Kasneje naj bi sledili še skladi tveganega kapitala in državni premoženjski skladi, kar bi lahko končni znesek še dvignilo.

Runda prihaja v času, ko OpenAI še vedno kuri ogromne vsote denarja, medtem ko se približuje dobičkonosnosti. Da bi pospešil prihodke, je začel testirati oglase v brezplačni različici ChatGPT – tveganje, ki lahko močno poveča prihodke ali pa odvrne del uporabnikov. TechCrunch poudarja, da je novo pričakovano vrednotenje že višje od prej omenjenih številk.

Zakaj je to pomembno

Vrednotenje nad 850 milijard dolarjev za devet let staro podjetje, ki še ni trajno dobičkonosno, bi OpenAI postavilo ob bok največjim tehnološkim platformam v zgodovini. A bolj kot sama številka je pomembno vprašanje, kdo vlaga in kaj v resnici kupuje.

Za OpenAI so prednosti jasne: skoraj neomejen dostop do kapitala, s katerim si lahko zagotovi čipe (GPU), gradi podatkovne centre, plača vrhunske strokovnjake in po potrebi prevzame manjše tekmece. Kupuje si tudi čas – visoka poraba denarja je manj kritična, če imaš na voljo 100‑milijardno »blazino«.

Za vlagatelje pa to ni navadna finančna naložba, ampak strateški manever.

• Amazon brani AWS in lastne AI ambicije s tem, da ima glas pri najpomembnejšem ponudniku modelov.
• Microsoft še poglablja prepletenost OpenAI z Windows, Officeom, GitHubom in Azure ter ga oddaljuje od drugih oblakov.
• Nvidia si vnaprej zagotavlja masivno povpraševanje po svojih čipih.
• SoftBank išče nov »trofejni« vložek po mešanih izkušnjah prvega Vision Funda.

Na drugi strani so poraženci manjši laboratoriji za umetno inteligenco in odprtokodne pobude, ki takšni kapitalski skali težko konkurirajo. Podjetja in javni sektor – tudi v EU – tveganje povečane odvisnosti od nekaj ameriških ponudnikov temeljnih modelov šele zares spoznavata.

V kratkem bo to pomenilo bolj agresivno monetizacijo: nove plačljive stopnje, bolj prefinjene ponudbe za podjetja, več oglasnih eksperimentov v ChatGPT in še tesnejšo vezanost na oblačno infrastrukturo velikih partnerjev.

Širša slika

Ta runda, če se uresniči, je najbolj jasen signal doslej, da se je umetna inteligenca dokončno preselila iz »garažnega startupa« v težko industrijo. Treniranje vodilnih modelov ni več problem nekaj deset milijonov evrov, ampak projekt infrastrukturnega razreda – primerljiv z gradnjo nove energetske mreže ali 5G omrežja.

Vzorec smo videli že prej: večmilijardno partnerstvo med Microsoftom in OpenAI, večmilijardni vložek Amazona v Anthropic, eksplozivna rast vrednosti Nvidie zaradi povpraševanja po AI čipih. Ta runda isti vzorec preprosto dvigne še za velikostni razred.

Zgodovinski precedensi obstajajo. V času dot‑com balona so ogromne vsote lovile »naslednjo platformo«. Razlika danes je, da je kapital skoncentriran v rokah peščice tehnoloških velikanov in državnih skladov, ne pa razpršen po na tisoče borznih novincev. Manj gre za klasičen balon malih vlagateljev in bolj za strukturno konsolidacijo moči.

V primerjavi s konkurenco:

• Anthropic je zbral milijarde, a še zdaleč ne toliko.
• xAI in drugi izzivalci imajo bogate posameznike ali posamezne platforme, a ne takšne kombinacije oblaka, čipov in kapitala.
• Odprtokodni modeli hitro napredujejo, a redko stojijo na tako masivni infrastrukturi.

Rezultat bo verjetno dvotirni ekosistem. Na vrhu nekaj hiperskalnih ponudnikov modelov, ki imajo dostop do stotin milijard kapitala in eksa‑skalne računske moči. Pod njimi pa množica startupov in podjetij, ki gradijo storitve na teh API‑jih in oblakih – in so od njih odvisna.

To ni le tekma, kdo bo imel »najpametnejši« model. Gre za nadzor nad distribucijo (operacijski sistemi, iskanje, pisarniška orodja), nad infrastrukturo (oblaki, čipi, podatkovni centri) in vse bolj tudi nad pravili igre prek lobiranja in standardizacije.

Evropski (in slovenski) vidik

Za Evropo je ta runda še en opomnik, da se jedro AI sklada gradi drugje – predvsem v ZDA in z ameriškim ali zavezniškim kapitalom. EU lahko regulira, spodbuja in usmerja, a trenutno ne nadzira ključnih platform.

Časovno se to dogaja tik pred uveljavitvijo uredbe EU o umetni inteligenci (EU AI Act), ob že veljavnih aktih DMA in DSA ter seveda GDPR. Ekspanzija OpenAI bo trčila ob vsa ta pravila.

Evropski (in nacionalni) regulatorji bodo spraševali:

• Ali taka koncentracija moči okoli OpenAI, Microsofta, Amazona in Nvidie ustvarja nove »vratarje« po DMA?
• Kako bodo oglasi v ChatGPT skladni z GDPR, zlasti glede profiliranja in soglasja?
• Ali globoka integracija v Windows in Office odpira podobna konkurencnopravna vprašanja kot nekoč brskalniki in iskalniki?

Za slovenska podjetja in startup ekosistem (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica) je slika dvojna. Po eni strani močnejši OpenAI pomeni bolj zrele storitve in potencialno nižje cene, kar olajša razvoj AI rešitev – od fintech startupov do industrijskih podjetij v Savinjski dolini. Po drugi strani pa se povečuje odvisnost: če večina inovacij v domačih podjetjih teče prek ameriških API‑jev, se pogajalska moč lokalnih ponudnikov zmanjšuje.

Ta razvoj bi moral pretresti tudi razprave o slovenski in evropski »digitalni suverenosti«. Nacionalni superračunalniki (npr. Vega v Mariboru), evropski oblačni projekti in odprti modeli bodo morali poiskati jasne niše – denimo domensko specifične, večjezične ali izrazito zasebnosti prijazne rešitve – sicer jim grozi, da jih velesile preprosto ekonomsko preglasijo.

Pogled naprej

Če predpostavimo, da se runda približno v opisanem obsegu zaključi, kaj sledi v naslednjih 12–24 mesecih?

1. Eksploziven infrastrukturni razvoj. OpenAI bo dolgoročno zaklenil dobavo čipov, širil podatkovne centre (prek oblačnih partnerjev) in vlagal v orodja za učinkovitejše izvajanje modelov.
2. Bolj agresivna monetizacija. Oglasi v ChatGPT so šele začetek. Pričakujemo nove poslovne pakete, napredne plačljive stopnje, vertikalne produkte (npr. za finance, zdravstvo, izobraževanje) in tesnejše povezave z Microsoftovim ter Amazonovim ekosistemom.
3. Regulativni odziv. Organi EU in posameznih držav bodo natančno preučili preplet naložb in morebitne ekskluzivne dogovore. Informacijski pooblaščenci bodo zanimali podatkovni tokovi med uporabniki, oglasi, treningom modelov in poslovnimi storitvami.

Odprta vprašanja ostajajo:

• Ali lahko OpenAI doseže trajno dobičkonosnost, ne da bi pri tem ogrozil varnost ali zaupanje uporabnikov?
• Kako trdna je vlagateljska koalicija, če se rast upočasni ali regulacija postane strožja?
• Ali bodo evropske vlade in velika podjetja sprejela tolikšno odvisnost od enega ponudnika modelov?

Za razvijalce in podjetja priložnost ostaja ogromna: zmogljivi modeli bodo še naprej napredovali in pocenili določene funkcije. A tudi tveganje platformske zaklenjenosti je realno. Zdaj je čas, da razmišljate o več‑modelskih strategijah, odprtih formatih in jasnih izhodnih poteh za podatke.

Spodnja črta

Načrtovani 100‑milijardni krog pri več kot 850‑milijardnem vrednotenju OpenAI ni le zgodba o enem ambicioznem podjetju, ampak o usklajenem poskusu tehnoloških velikanov, da si razdelijo infrastrukturo in distribucijo dobe umetne inteligence. To bo pospešilo inovacije, hkrati pa koncentriralo moč na način, ki ga Evropa – in tudi slovenska podjetja – ne more prezreti. Ključno vprašanje je, ali bomo dobili res konkurenčen trg AI ali le novo oligopolno plast nad svetovnimi podatki in ustvarjalnostjo.