Naslov in uvod
Dogajanje v OpenAI zadnje mesece potrjuje nekaj, kar je umetno-inteligenčna skupnost že slutila: ko enkrat postanete podjetje s 500-milijardno vrednotenjem, niste več »raziskovalni laboratorij«, ampak platformni velikan. Preusmeritev virov iz dolgoročnih raziskav v razvoj ChatGPT in odhodi vodilnih raziskovalcev kažejo, da OpenAI zdaj igra klasično silicijevsko igro – tekmo za četrtletno prednost in zaklep uporabnikov. Za Evropo, kjer se ravno uveljavljajo Akt o umetni inteligenci, DSA in DMA, ima ta premik neposredne posledice.
Novica na kratko
Kot povzema Ars Technica na podlagi poročanja Financial Timesa, OpenAI preusmerja znaten del virov iz temeljnih, dolgoročnih raziskav v nadgradnjo ChatGPT in temeljnih jezikovnih modelov.
Več sedanjih in nekdanjih zaposlenih opisuje, da je dostop do računske moči in ekipe vse bolj rezerviran za projekte, ki neposredno izboljšujejo ChatGPT ali jedrno arhitekturo LLM. Skupine, ki delajo na videu (Sora), slikah (DALL·E) ali drugih eksperimentalnih smereh, naj bi se počutile zapostavljene, nekatere pobude zunaj LLM pa so bile po njihovih besedah zaključene.
V zadnjih mesecih je odšlo več vidnih posameznikov, med njimi podpredsednik za raziskave na področju »razmišljanja« modelov, vodja raziskav modelnih politik (ki je prešla k Anthropic) ter ekonomist, ki je že prej opozarjal na odmik od nepristranskih raziskav. Spremembe so sledile internemu »alarmu«, potem ko sta Googlov Gemini 3 in Anthropicov Claude na neodvisnih testih ujela oziroma prehitela OpenAI-jeve modele.
Kljub temu vlagatelji ostajajo mirni, saj verjamejo, da je baza približno 800 milijonov uporabnikov ChatGPT pomembnejša od tega, ali ima podjetje v vsakem trenutku absolutno najboljši model.
Zakaj je to pomembno
Na eni ravni je to tipična zgodba iz Silicijeve doline: raziskovalni startup odraste v globalno podjetje in optimizira za rast, prihodke ter defenzibilnost. Razlika je, da tokrat ne gre za še eno družbeno omrežje, ampak za generični kognitivni vmesnik, ki ga uporablja ogromno ljudi in podjetij.
Neposredni zmagovalci so poslovni partnerji in vlagatelji OpenAI. Koncentracija virov v ChatGPT povečuje verjetnost, da bo storitev ostala konkurenčna Googleu in Anthropic v edini tekmi, ki finančne trge res zanima: »kdo ima danes najbolj uporaben splošni model«. To je pripoved, ki upravičuje 500-milijardno vrednotenje.
Skriti poraženci so dolgoročne, bolj tvegane raziskave – nove arhitekture, stalno učenje, drugačni varnostni pristopi, globlja ekonomska analiza vplivov. Če poročanja držijo, so tudi zelo senior raziskovalci težko prišli do računske moči za smeri, ki niso neposredno krepile LLM-paradigme.
Za širši ekosistem to pomeni oženje raziskovalnega prostora. Ko de facto vodilni laboratorij na svetu sporoča, da je prihodnost predvsem v večjih LLM-jih in inženirskih optimizacijah, to vpliva na univerzitetne razpise, investicijske teze in karierne odločitve. Manj raznolikosti pristopov pa v tako nepredvidljivem področju ni dobra novica.
Širši kontekst
Obrat OpenAI se lepo vklaplja v tri večje trende v industriji.
1. Od laboratorija k platformi. Prvotni OpenAI se je pozicioniral kot varnostno usmerjen raziskovalni inštitut. Danes vse bolj deluje kot klasičen platformni igralec: zgraditi najbolj privlačen vmesnik (ChatGPT), nanj prilepiti ekosistem vtičnikov in API-jev ter iz tega narediti obrambni jarek. To je logika, ki smo jo že videli pri Applovem App Storu, Googlovem iskalniku ali Metinih družbenih grafih.
2. Oligopol računske moči. Cena treniranja vrhunskih modelov je tako visoka, da si ga lahko privošči le peščica igralcev – OpenAI/Microsoft, Google, Anthropic/Amazon, Meta. Znotraj teh hiš je dostop do GPU-jev resnična valuta. Opisi raziskovalcev, ki morajo za »kredite« kandidirati pri vodstvu, bolj spominjajo na interno razdeljevanje kapitala kot na akademski laboratorij.
3. Od raziskovalnega do vedenjskega jarka. Prednost OpenAI je bila sprva tehnična – novi modeli, novi trik pri treniranju. Danes je ključna prednost navada uporabnikov: dejstvo, da so milijoni ljudi ChatGPT vključili v svoje delo. Ko se jarek preseli iz algoritmov v vedenje, se motivacije podjetja premaknejo k retenciji, monetizaciji in integracijam – ne nujno k tveganim prebojnim raziskavam.
Zgodovina se ponavlja. Google je iz izjemno raziskovalno usmerjene kulture postopoma zdrsnil v stroj za oglaševanje in mobilne platforme; tudi DeepMind je bil sčasoma vse bolj vpet v Googlove produktne potrebe. OpenAI pelje podobno pot, le hitreje in pod še večjim pritiskom konkurence.
Evropski vidik
Za Evropo ima ta zasuk dve jasni posledici: še večjo odvisnost od neevropske infrastrukture ter še večjo koncentracijo odločanja o tveganjih v rokah nekaj ameriških podjetij.
Prvič, digitalna suverenost. EU z Aktom o umetni inteligenci želi zagotoviti, da ključne digitalne storitve ne temeljijo na povsem netransparentnih tujih sistemih. Če se OpenAI manj posveča dolgoročnim raziskavam interpretabilnosti, robustnosti in družbenih učinkov, bodo regulatorji še bolj pritiskali na obvezne zunanje presoje, dostop do dokumentacije in neodvisne teste.
Drugič, konkurenca in vratarji. Če ChatGPT postane osrednji produktni sloj za Microsoft 365, Windows in množico SaaS-orodij, se bo neizogibno znašel v fokusu Uredbe o digitalnih trgih (DMA). Bruselj bo gledal, pod kakšnimi pogoji lahko evropska zagonska podjetja gradijo na teh modelih, kako enostavno je zamenjati dobavitelja, ali so določeni partnerji privilegirani.
Na drugi strani imamo evropske akterje, kot so Mistral AI, Aleph Alpha, Stability AI in vrsto raziskovalnih konzorcijev od Pariza do Tübingena in Ljubljane. Če se OpenAI zapre v produktno logiko, imajo ti subjekti priložnost, da prevzamejo vlogo »javnega interesa« v raziskavah – seveda le, če bodo države in EU pripravljene financirati zmogljivosti, ki so primerljive z ZDA in Kitajsko.
Za slovenska podjetja in javni sektor je sporočilo pragmatično: ne računajte, da bodo veliki ameriški ponudniki dolgoročno sami od sebe vlagali v raziskave, ki niso neposredno monetizabilne. Varnost, razlaga odločitev in prilagoditve lokalnim jezikom bodo v vedno večji meri stvar pogajanj, pogodb in regulacije.
Pogled naprej
V naslednjih 1–2 letih lahko pričakujemo, da bo OpenAI še bolj podoben klasičnemu platformnemu velikanu:
- več produktnih vsebin: globlja integracija v Microsoft 365, GitHub, Azure, morda tudi strojna oprema; nove plačljive stopnje za podjetja;
- manj notranjega pluralizma: raziskovalne smeri, ki ne prispevajo k skaliranju LLM ali diferenciaciji ChatGPT, se bodo verjetno preselile v zagonska podjetja ali k konkurenci;
- več regulativnega trenja: z uveljavljanjem Akta o umetni inteligenci in že veljavnim GDPR/DSA bo evropski nadzor nad »sistemi z visokim tveganjem« (kamor bodo spadali tudi veliki modeli) ostrejši.
Ključno odprto vprašanje je, kje bo nastal naslednji prebojni koncept v AI. Zgodovinsko gledano so se velike spremembe paradiigem (npr. prehod na globoke nevronske mreže) pogosto rodile v manjših ekipah, včasih na robu glavnega toka. Če je OpenAI danes predvsem stroj za implementacijo ene prevladujoče paradigme, se verjetnost, da bo naslednja prišla od drugod – morda iz evropskih laboratorijev – realno povečuje.
Za slovenske uporabnike in razvijalce to pomeni predvsem eno: izogibajte se ekskluzivnim odvisnostim. Gradnja na OpenAI je smiselna, a vedno z mislijo na interoperabilnost in možnost migracije na druge modele (od evropskih do odprtokodnih). Današnja udobnost se lahko hitro spremeni v jutrišnjo zaklenjenost.
Bistvo
Odločitev OpenAI, da v praksi prednost daje ChatGPT pred odprtimi, dolgoročnimi raziskavami, je povsem logična za platformno podjetje s pol-bilijardnim vrednotenjem – in obenem konec iluzije, da bo zasebni sektor sam od sebe plačeval raziskave v javnem interesu. To praznino bodo morali zapolniti univerze, javni inštituti in novi laboratoriji, tudi v EU. Ključno vprašanje je, ali smo pripravljeni plačati za takšno umetno inteligenco, ki ne sledi le tržni logiki.
