Namizni Codex razkrije pravo tekmo: boj za razvijalski potek dela, ne le za modele

OpenAI je izdal namizno aplikacijo Codex za macOS in na prvi pogled gre le za še en odjemalec za že znanega AI pomočnika za programiranje. V resnici pa je to jasen znak, kam se premika trg: vprašanje ni več samo, kateri model napiše lepšo funkcijo, temveč kdo bo obvladoval celoten potek dela razvijalca. Ker je Anthropic s Claude Code na Macu že prisoten, si OpenAI ni mogel več privoščiti, da ostane ujet v brskalniku, CLI in razširitvah za IDE. V nadaljevanju analiziramo, kaj to pomeni za razvijalce, evropska podjetja in tudi za slovenski ekosistem.

Kaj se je zgodilo (na kratko)

Kot poroča Ars Technica, je OpenAI 2. februarja 2026 izdal namizno aplikacijo Codex za macOS. Do zdaj je bil Codex dostopen prek ukazne vrstice v spletu, prek spletnega vmesnika ali prek razširitev v priljubljenih IDE-jih. Nova aplikacija je zasnovana okoli upravljanja več AI agentov za programiranje hkrati.

OpenAI trdi, da je tak vmesnik bolj primeren za dolgotrajne naloge in kompleksne scenarije z več agenti kot CLI ali vtičnik v IDE. Uporabniki lahko agente združujejo po projektih, delajo na več projektih sočasno in uporabljajo worktreeje za zmanjšanje konfliktov v repozitorijih. Podprti so tudi t. i. "Skills" – mape z navodili in viri, ki razširjajo zmožnosti agentov – ter "Automations", ki omogočajo avtomatizirana opravila po urniku.

Ars Technica poudarja, da se s tem OpenAI približuje konkurentu Claude Code, ki na Macu že ima lastno aplikacijo. Obenem OpenAI podvaja omejitve uporabe (rate limits) za pakete Plus, Pro, Business, Enterprise in Edu ter začasno odpira Codex tudi uporabnikom ChatGPT Free in Go, brez natančno navedenih omejitev za ta nižja paketa.

Zakaj je to pomembno

Namizna aplikacija sama po sebi ne zveni revolucionarno. A kaže, da OpenAI priznava nekaj, kar razvijalci na terenu že čutijo: delo z AI ni več enkraten "vprašaj in pozabi" pogovor, temveč orkestracija več agentov, orodij in dolgotrajnih procesov.

Neposredni zmagovalec ste vi – profesionalni razvijalec ali ekipa, ki hkrati vzdržuje več repozitorijev in eksperimentov. Možnost, da na vsak projekt pripnete več agentov, jih pustite teči ure in jim dodate strukturirane Skills in avtomatizacije, spremeni Codex iz klepetavega pomočnika v nekaj, kar bolj spominja na majhno virtualno ekipo.

Strategično s tem pridobi OpenAI. Claude Code je svoj macOS odjemalec izkoristil za utrditev navade – ikona v doku, obvestila, trajni konteksti. OpenAI zdaj zapira to luknjo in obenem dviguje omejitve uporabe pri podobnih cenah. To je znana strategija podjetja: kadar zaostaja pri produktnih funkcijah, tekmuje z zmogljivostjo in integracijo – več sočasnih agentov, več žetonov, več ur delovanja.

Na drugi strani bodo izgubljali manjši ponudniki AI orodij za programiranje, ki ne morejo ujeti te kombinacije kakovostnega modela, visokih kvot in zdaj še udobne namizne prisotnosti. Preprosti "chat" pomočniki bodo hitro videti zastareli.

Tveganj pa ne gre podcenjevati. Namizna aplikacija z dolgotrajnimi agenti in avtomatizacijami pomeni tudi večjo možnost napak pri nastavitvah. Nočni refaktor napačne veje, agent s Skills, ki ima preširok dostop do lokalnih datotek, ali skripta, ki se zažene ob napačnem času, lahko v podjetju povzroči resno škodo. Prihranek časa je ogromen, a tudi potencialni obseg škode.

Širša slika

Ta poteza se dobro ujema s trendom premika od klasičnega "copilot" dopolnjevanja kode k agentskemu razvoju. V zadnjih letih smo videli, kako je GitHub Copilot presegel golo samodokončanje, kako platforme, kot sta Cursor ali Replit, gradijo agentom prijazne IDE-je in kako Anthropic s Claude Code promovira pomočnika, ki zna voditi razvoj celotne funkcionalnosti.

Codex za macOS je stava, da bo naslednja faza tekme temeljila na koordinaciji več agentov in orodij. Worktreeji, projekti z več agenti, Skills in avtomatizacije kažejo v isto smer: stalni, delno avtonomni sodelavci, ki živijo ob vašem urejevalniku, ne v njem.

Če pogledamo zgodovino, so se večje platformne spremembe v razvijalskih orodjih vedno razvile podobno. Najprej so zadoščali enostavni vtičniki; kasneje so zmagali tisti, ki so obvladovali celoten paket – od izvorne kode do CI/CD in sledenja napak. V AI svetu smo najprej dobili API-je in manjše razširitve, zdaj pa spremljamo, kako nastaja celovit AI razvojni okoljski sloj.

V primerjavi z Anthropicom je OpenAI na namizju še vedno bolj reaktiven kot proaktiven. Claude Code je bil na Macu prej in ima močno zaupanje razvijalcev, ki cenijo varnostni pristop in dolge kontekstne okvire. A OpenAI ima prednost ekosistema: ogromno bazo uporabnikov ChatGPT, povezljive produkte in agresivne omejitve uporabe.

Sporočilo za trg je jasno: AI pomočniki niso več stranski liki. Postajajo primarni vmesnik do kode in infrastrukture. Zmagala bodo orodja, ki bodo najmanj delovala kot ločena aplikacija in najbolj kot naravna razširitev načina, kako ekipe že danes strukturirajo projekte in procese.

Evropski in slovenski kot

Za evropske – in s tem tudi slovenske – razvijalce in podjetja je Codex za macOS zanimiv na treh ravneh: regulativa, varnost in lokalni ekosistem.

Prvič, časovnica sovpada z uvajanjem Uredbe EU o umetni inteligenci (EU AI Act), ki se v praksi začne uporabljati v fazah med letoma 2025 in 2026. Splošnonamenski AI modeli, uporabljeni za razvoj programske opreme, bodo podvrženi zahtevam glede preglednosti, upravljanja tveganj in dokumentacije. Namizna aplikacija z agenti, ki imajo dostop do internih repozitorijev, pomeni, da bodo morali evropski naročniki jasno dokumentirati, katere podatke agenti vidijo in kako se AI-generirana koda preverja.

Drugič, evropska občutljivost za zasebnost – Sloveniji bližji primer je Nemčija – pomeni, da bodo ekipe bolj zahtevne pri vprašanjih hrambe podatkov in obdelave kode v oblaku. Codex kot namizna aplikacija sam po sebi ne reši vprašanj GDPR ali zaupnosti intelektualne lastnine. Podjetja, ki so zavezana tudi pravilom NIS2 ali finančni regulativi, bodo morala presoditi, ali jim tak način dela ustreza ali bodo iskala bolj lokalne ali samo-gostovane alternative.

Tretjič, vpliv na slovenski in širši srednjeevropski startup ekosistem. V Ljubljani in regiji nastaja vedno več nišnih AI podjetij – od orodij za analizo kode do avtomatizacije DevOps. Ko OpenAI razvijalcem praktično "pribije" Codex v dock z visokimi kvotami, se prag za konkurenčno uporabniško izkušnjo dvigne. Možnost za domače igralce bo v integraciji – na primer v razvoju specializiranih Skills za specifične panoge – ali v gradnji rešitev za sektorje, kjer je ameriški oblačni AI težje sprejemljiv.

Pogled naprej

Če bo macOS aplikacija dobro sprejeta, lahko pričakujete vsaj tri nadaljnje poteze.

Prvič, globlja integracija z IDE-ji in operacijskim sistemom. Samostojna aplikacija je šele začetek. Pričakujte funkcije, kot so iskanje po vseh lokalnih repositorijih iz Codexa, pošiljanje logov ali stack traceov iz Xcode/VS Code v Codex z enim klikom in tesnejšo povezavo z Git orodji. Cilj je, da Codex ni še eno okno, ampak stalni sodelavec v ozadju.

Drugič, močnejše upravljanje in nadzor. Ko bodo podjetja začela resno preizkušati dolgotrajne agente in avtomatizacije, bodo zahtevala revizijske sledi, pravila dostopa (katerim repozitorijem sme agent sploh pristopiti) in povezave z obstoječimi identitetnimi sistemi. Če tega ne bo ponujal OpenAI, bodo to priložnost zagrabila evropska podjetja, ki bodo nad Codexom in Claude Code gradila sloj skladnosti in nadzora.

Tretjič, eksperimentiranje s cenami in omejitvami. Podvojitev kvot je agresiven začetek, verjetno pa ne končna oblika ponudbe. Zelo verjetno bo OpenAI še bolj jasno ločil med hobi, profesionalno in podjetniško rabo – kompleksnejši večagentski poteki bodo morda rezervirani za višje pakete, osnovna pomoč pri pisanju kode pa bo ostala široko dostopna.

Odprta vprašanja ostajajo. Kako se agenti obnesejo v resnično velikih monorepozitorijih, ne le na demo projektih? Kako se spremeni dinamika ekip, kjer ima vsak razvijalec svoje agente, vsi pa posegajo v isto kodo? In za evropska podjetja: bomo videli regijsko prilagojene namestitve ali partnerske ponudbe, ki bodo lažje prestale zahteve nove regulative?

Bistvo

Namizni Codex za macOS ni le dohitevanje Anthropica po seznamu funkcij, temveč jasen poskus OpenAI, da zagrabi nadzor nad potekom dela razvijalcev. Posameznikom obljublja močnejše in bolj vztrajne AI sodelavce, ekipam in podjetjem pa prinaša resna vprašanja glede nadzora, varnosti in skladnosti z regulativo. Prava tekma ne bo v tem, čigav model napiše lepšo vrstico kode, ampak kdo bo znal AI varno vtkati v vsakdanji ritem razvoja. Ključno vprašanje za vas je: ali ste pripravljeni, da vaš naslednji "sodelavec" živi v doku vašega Maca – in pod pogoji katerega ponudnika?