Uvod
Jeseni je Sora za trenutek delovala kot naslednji veliki preboj OpenAI‑ja: AI video aplikacija, ki je švigala na vrh lestvic App Stora in jo je del tehnološke scene razglašal za »novo družbeno omrežje«. Zdaj se rast ustavlja, številke pa kažejo navzdol. To ni le neroden kvartal za en izdelek, temveč resen test ideje, da lahko iz »wow« učinka generativnega videa nastane trajna platforma.
V nadaljevanju povzemam, kaj se dejansko dogaja s Soro, kdo pri tem izgublja ali pridobiva in kakšne lekcije to prinaša za evropske – in slovenske – ekipe, ki gradijo naslednjo generacijo AI aplikacij.
Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch na podlagi podatkov analitskega podjetja Appfigures, je mobilna aplikacija Sora po zelo uspešnem oktobrskem zagonu hitro izgubila zagon.
iOS različica, ki temelji na modelu Sora 2 za generiranje videa, je prvi dan presegla 100.000 prenosov, čeprav je bil dostop možen le z vabilom. Kmalu je dosegla prvo mesto med brezplačnimi aplikacijami v ameriškem App Storu in hitreje kot aplikacija ChatGPT dosegla milijon prenosov. Kasneje je sledila še različica za Android.
Po podatkih Appfigures pa so se prenosi decembra zmanjšali za približno 32 % glede na november – in to v obdobju, ko zaradi praznikov običajno beležimo rast nameščanja aplikacij. Januarja 2026 so namestitve padle še za okoli 45 %, na približno 1,2 milijona v tem mesecu. Poraba uporabnikov v aplikaciji se je prav tako zmanjšala za približno 32 %, z decembrskega vrha okoli 540.000 dolarjev na približno 367.000 dolarjev januarja.
Skupno je Sora po navedbah TechCruncha zbrala okoli 9,6 milijona prenosov in 1,4 milijona dolarjev potrošniške porabe, večinoma v ZDA. Na ameriškem App Storu pa je zdrsnila izmed najboljših 100 brezplačnih aplikacij. OpenAI številk ni komentiral.
Zakaj je to pomembno
Površno gledano gre za še en primer aplikacije, ki ji je po prvem navdušenju upadel promet. A pri Sori vidimo nekaj globljih signalov.
Prvič, razgalja se omejen domet »efekta vau« kot poslovnega modela. Ustvarjanje filmskih posnetkov iz besedilnega ukaza je impresivno, toda večina ljudi takega orodja ne potrebuje vsak dan. Ko enkrat vsem prijateljem pošljete nekaj bizarnih videov, kjer nastopate kot superjunak ali anime lik, uporabna vrednost hitro pade. Tipičen problem pri potrošniških aplikacijah: pridobivanje uporabnikov je lažje kot njihovo dolgoročno zadržanje, umetna inteligenca tega ne spremeni.
Drugič, vidimo trd spopad med rastjo in skladnostjo s pravili. Del viralnosti Sore je temeljil na tem, da so uporabniki lahko nekaznovano uporabljali znane like in zaščitene blagovne znamke. Ko je OpenAI po pritisku filmskih studiev zaostril pravila in prešel na sistem, kjer morajo imetniki pravic najprej izrecno soglašati z uporabo svoje intelektualne lastnine, je velik del najbolj deljive vsebine izginil. Kasnejši dogovor z Disneyjem je sicer omogočil uporabo določenih likov, a to je zelo kontrolirano okolje, daleč od divjega »remix interneta«, ki je gnal začetni hype.
Tretjič, pokaže se, da OpenAI nima avtomatske prednosti na potrošniškem trgu. TechCrunch opozarja na izrazito konkurenco aplikacije Gemini podjetja Google in funkcij Meta AI v aplikacijah Mete. Ti velikani ne potrebujejo nove viralne platforme – generativni video preprosto vgradijo v Instagram, WhatsApp ali YouTube, kamor uporabniki že vsak dan prihajajo.
Rezultat: Sori je zelo težko zgraditi novo družbeno omrežje samo na podlagi ene zmogljive funkcije, medtem ko lahko drugi isto funkcijo ponudijo kot še eno možnost v že uveljavljenih ekosistemih.
Širši kontekst
Zastoj Sore sledi vzorcu, ki ga pri AI aplikacijah že poznamo. Spomnimo se manije okoli Lensa AI portretov ali prvega vala »umetniških filtrov« v aplikaciji Prisma. Krivulja je podobna: velik skok zanimanja, ogromno delitev po družbenih omrežjih – in nato streznitev, ko se izkaže, da nova igrača ne rešuje nobene trajne potrebe.
Tukaj se stikajo trije širši trendi:
Generativni video se hitro komoditizira. Ko se je pojavil Sora 2, so bili posnetki resnično osupljivi. A konkurenca (Google, Meta, Runway in drugi) hitro zmanjšuje kakovostni razkorak. Ko modeli postanejo podobno dobri, glavno prednost predstavljata distribucija in integracija – to pa bolj koristi TikToku, YouTubu in Instagramu kot novi samostojni aplikaciji.
Pravo intelektualne lastnine in regulacija so postali ključni del produktnega dizajna. Prehod Sore iz logike »uporabi vse, dokler se kdo ne pritoži« v režim vnaprejšnjega soglasja imetnikov pravic je le začetek. Imetniki IP bodo z vsemi generativnimi platformami igrali zelo trde pogajalske igre. Še posebej v EU, kjer so založniki in kolektivne organizacije dobro organizirani.
Uporabniki so previdni glede lastne podobe v AI. Edinstvena lastnost Sore – da v videe vključite sebe in prijatelje – trči ob globoko nezaupanje. Globoki ponaredki, lažni porniči in politična zloraba obrazov so ljudi naučili, da je lastna podoba v rokah algoritmov lahko resen problem. Posebej v Evropi, kjer je zavedanje o zasebnosti višje.
V industrijskem smislu se Sora vedno bolj zdi kot eksperiment brez jasnega »everyday use« primera. Veliko verjetneje je, da bodo prevladali scenariji, kjer AI video deluje kot orodje v ozadju: pomoč pri montaži, generiranje uvodnih sekvenc, pametna orodja v TikToku, Reelsih ali orodjih za ustvarjalce.
Evropski in slovenski vidik
Evropski, s tem pa tudi slovenski, kontekst daje Sori dodatno plast kompleksnosti.
GDPR zelo jasno obravnava videoposnetke z razpoznavnimi obrazi kot osebne podatke, v določenih primerih celo kot biometrične. Aplikacija, ki vas spodbuja, da nalagate lastno podobo in podobe prijateljev ter omogoča obsežno remiksiranje, mora imeti zelo jasna soglasja, namene obdelave in možnost preklica. To je precej strožji okvir kot v ZDA.
Na poti je tudi evropski Akt o umetni inteligenci, ki bo za generativne modele uvedel obveznosti glede označevanja sintetičnih vsebin, transparentnosti in upravljanja tveganj – predvsem pri globokih ponaredkih. Sora je tip platforme, ki jo bodo regulatorji pri določanju podrobnih pravil imeli konstantno v mislih.
Za slovenske uporabnike – vajene previdnosti pri deljenju osebnih podatkov – ni samoumevno, da bodo množično sprejeli aplikacijo, ki omogoča, da vas drugi »castajo« v najrazličnejše prizore. Zaupanje in jasen nadzor nad tem, kdo kaj lahko ustvari z vašim obrazom, bi bila pri nas ključna prodajna točka.
Za domače ekipe v Ljubljani, Mariboru ali Kopru, ki gradijo rešitve na področju računalniškega vida ali generativnega videa, pa je to tudi priložnost. Model »najprej rast, potem pravila« tu preprosto ne deluje. Orodja, ki že v osnovi spoštujejo evropske zahteve – od privzetih nastavitev zasebnosti do pogodbeno urejene uporabe vsebin – imajo realno konkurenčno prednost, ko bodo večje korporacije iskale varne partnerje za AI video.
Pogled naprej
Kakšna je verjetna prihodnost Sore?
Najbolj smiselna smer je preobrat od »AI družbenega omrežja« k »AI video studiu«. Namesto lovljenja časa uporabe in »engagementa« bi lahko OpenAI Soro pozicioniral kot vrhunsko orodje za ustvarjalce: integracije z urejevalniki videa, enostaven izvoz v Reelse, TikTok, YouTube Shorts in v profesionalna orodja.
Druga fronta so licenčni dogovori z imetniki pravic. Partnerstva z velikimi studii bodo prinesla nekaj dodatne pozornosti, a vprašanje je, ali bodo uporabniki pripravljeni plačati za »uradne« like, ko pa alternative ponujajo dovolj dobre generične modele brez doplačila. Stroški licenciranja bodo težko upravičljivi, če baza aktivnih uporabnikov ne bo stabilna.
Tretji element je sama strategija OpenAI. Sora kot aplikacija je majhen del prihodkov v primerjavi s podjetniškimi naročninami in API‑ji, je pa pomembna kot izložbeno okno zmogljivosti modelov. Zelo verjetno je, da bodo ključne funkcije Sore postopno prešle v ChatGPT in v integracije z orodji tretjih strani.
Za slovenske in evropske uporabnike bo zanimivo spremljati tri stvari:
- ali bo Sora dobila resno lokalizacijo (jezik, lokalne vsebine, jasna pravila za uporabo podob drugih);
- kako se bodo na podobne aplikacije odzvali evropski regulatorji – vključno z informacijskimi pooblaščenci;
- in ali bodo TikTok, Meta ali Google v EU lansirali primerljive funkcije v večjem obsegu.
Če se to zgodi, bo Sora prisiljena najti nišo ali pa postati predvsem tehnološka demonstracija.
Zaključek
Zgodba Sore ni dokaz, da je generativni video modna muha; prej kaže, da viralni AI triki niso enaki vzdržnim produktom. OpenAI je poskušal zgraditi novo družbeno platformo na podlagi osupljive tehnologije, a jo omejujejo pravo intelektualne lastnine, skrb za zasebnost in pomanjkanje vsakodnevne uporabne vrednosti.
Ključno vprašanje za naslednja leta je: kdo bo prvi oblikoval AI video izkušnjo, ki se bo zares vključila v vsakdanjik uporabnikov – in to na način, ki bo združljiv z evropsko zakonodajo in našim občutkom za zasebnost?
