1. Naslov in uvod
Večina od nas ima danes isto težavo: neskončen seznam podcastov »za poslušat«, a le malo dejanskega časa. Vemo, da je nekje v tisti 90‑minutni epizodi en ključen citat ali informacija, a je praktično nedosegljiva. Particle, novičarska aplikacija z umetno inteligenco nekdanjih Twitterjevih inženirjev, poskuša ta gordijski vozel prerezati – namesto vas posluša podcaste in vam servira samo najbolj zanimive odlomke. A to ni le trik za prihranek časa. Gre za vprašanje, kdo bo v prihodnje nadzoroval plast med uporabnikom in novico: medij, platforma ali algoritem.
V nadaljevanju si ogledamo, kaj Particle dejansko počne, zakaj bi to moralo zanimati tudi slovenske uporabnike in kaj ta trend pomeni za evropski medijski prostor.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je aplikacija Particle dodala funkcijo Podcast Clips, ki poleg člankov spremlja tudi podcaste in iz njih izlušči najpomembnejše delčke. Aplikacija novice že zdaj zbira z različnih spletnih virov in jih povzema z uporabo umetne inteligence; nova funkcionalnost pa doda še plast zvoka.
Particle uporablja tehnologijo ElevenLabs za samodejno prepisovanje podcastov in vektorske vgradnje (embeddings), da poveže posamezne zvočne odseke s konkretnimi novicami. Ne gre za generativni AI, ampak za sisteme, ki merijo podobnost vsebine. Dodatni lastni algoritmi odločajo, kje se posnetek začne in kje konča.
Ko v aplikaciji berete novico, vam Particle poleg članka prikaže kratke zvočne izseke različnih podcastov, ki obravnavajo isto temo, ter sinhroniziran prepis. Podobno lahko na strani posamezne osebe – denimo direktorja OpenAI Sama Altmana – vidite vse njegove nastope v podcastih kot enoten tok.
Obenem je podjetje izdalo Android različico aplikacije in plačljivi paket Particle+ (okoli 2,99 USD na mesec oziroma 29,99 USD na leto) z dodatnimi funkcijami, kot so prilagojeni povzetki v želenem slogu, različni glasovi za zvočni vir novic, neomejene križanke in zasebna vprašanja AI‑klepetalniku. Po navedbah za TechCrunch ima Particle že zdaj več kot polovico tedenskih uporabnikov izven ZDA, največ v Indiji.
3. Zakaj je to pomembno
Particle naslavlja osnovno težavo sodobne informacijske diete: pomanjkanje časa. Podcasti so postali pomemben vir novic in komentarjev, a so po naravi neprehodni – 60 minut zvoka ne morete »preleteti« tako kot 60 vrstic besedila. Ko jih pretvorimo v kratke klipe, ki so vezani na konkretne teme in članke, se audio dejansko približa lastnostim teksta.
Kdo pridobi?
- Uporabniki dobijo najboljše od obeh svetov: kontekst in ton glasu iz podcasta, a brez časovnega vložka celotne epizode. Če jih izsek prepriča, lahko vseeno skočijo v original.
- Manjši podcasti lahko dobijo vidnost, do katere sicer nikoli ne bi prišli. Če Particle v toku novic ob člankih velikih medijev prikaže tudi njihov komentar, se jim odpre nov kanal dosega – tudi v majhnih trgih, kot je slovenski.
- Particle se pozicionira kot nekakšen »operacijski sistem za novice«: plast, ki povezuje članke, zvočne odlomke in entitete (ljudi, organizacije, kraje) v enotno izkušnjo.
Kdo lahko izgubi?
- Podcast platforme (Apple Podcasts, Spotify, YouTube) lahko izgubijo del vloge začetne točke za odkrivanje vsebin. Če uporabnik svoj dan z novicami začne v Particle, so velike platforme le še predvajalniki.
- Posamezni mediji izgubijo še en košček neposrednega odnosa z bralcem. Čim več plasti AI‑posredovanja je med vami in virom, tem manj pomembno postane, na kateri strani je članek prvotno izšel.
Pomemben stranski učinek je tudi mešanje poročanja in komentarja. Ko vam aplikacija ob članku takoj ponudi, kaj o temi pravijo trije različni podcasti, se meja med dejstvi in mnenji še bolj zabriše. V okolju, kjer so že tako močni informacijski mehurčki, je to dvorezen meč.
4. Širša slika
Particle se umešča v širši trend, kjer AI postaja privzeti vmesnik za dostop do novic.
V zadnjih letih smo videli več poskusov: aplikacijo Artifact (projekt ustanoviteljev Instagrama), ki je sicer hitro ugasnila, pa AI‑povzetke v Microsoft Start, Googlove AI Overviews in številne poskuse posameznih medijev, da z lastnimi chatboti ali novičarskimi asistenti približajo arhive bralcem. Skupna točka: uporabnik vse manj hodi neposredno na domače strani medijev, ampak do informacij pride prek vmesnega AI sloja.
Drugi trend je prelivanje politične in korporativne komunikacije v podcaste. Tehnološki direktorji in politiki vse pogosteje raje izberejo naklonjenega podcast voditelja kot pa klasično novinarsko soočenje z neprijetnimi vprašanji. Če ključne izjave živijo najprej v podkastih, mora vsak resen novičarski agregator spremljati tudi ta kanal.
Tretji element je premik od čiste generativne AI k sistemom, ki temeljijo na iskanju in povezovanju (retrieval). Particle poudarja, da uporablja vektorske vgradnje, ne pa modelov, ki bi sami »izmišljali« besedilo. V novičarskem kontekstu je to zdrava smer: manj halucinacij, več vezave na konkretne vire. Podobno logiko vidimo pri iskalnikih, ki združujejo klasično iskanje z AI‑povzetki, in pri orodjih, ki delajo povzetke internih dokumentov v podjetjih.
V primerjavi z velikani ima Particle eno ključnih prednosti: ni vezan na eno samo platformo. Spotify, YouTube in Apple delajo svoje AI‑funkcije, a večinoma znotraj lastnega ekosistema. Particle pa po naravi deluje čez različne vire in obravnava članke in podcaste kot zamenljive gradnike. To bo dolgoročno tudi vir največjih trenj.
5. Evropski in slovenski vidik
Evropa ima pri takih storitvah dva specifična izziva: jezikovno razdrobljenost in strožjo regulacijo.
Slovenija je majhen trg z velikim deležem lokalne produkcije – od javnega servisa RTV do neodvisnih podcastov, kot so Pod črto, Odbita do bita in številne nišne oddaje. Če AI‑orodja za kliping in razumevanje vsebine dobro delujejo le v angleščini, obstaja nevarnost, da bodo slovenski in drugi manjši jeziki še bolj potisnjeni na rob informacijskega prostora.
Regulativno okolje pa bo take storitve hitro dohitevalo:
- GDPR: prepisovanje in obdelava podcastov vključuje osebne podatke (glas, mnenja, politična stališča govorcev). To sproži obveznosti glede pravne podlage, obveščanja in možnosti ugovora.
- Akt o digitalnih storitvah (DSA) zahteva večjo preglednost priporočilnih sistemov, še posebej pri velikih platformah. Če bi se Particle ali podobne aplikacije kdaj uvrstile med »zelo velike spletne platforme«, bi morale razkrivati logiko priporočanja in omogočiti neprofilirano razvrščanje.
- Prihajajoči Akt o umetni inteligenci EU (AI Act) bo verjetno novičarske priporočilne sisteme, ki lahko vplivajo na javno mnenje, obravnaval kot tvegane in zahteval dokumentacijo, testiranje ter nadzor nad pristranskostjo.
Poleg tega je v EU močnejše tudi avtorskopravno varstvo medijskih vsebin. Izkušnje iz pogajanj med medijskimi hišami in velikimi platformami (Google News, Facebook News) se bodo verjetno ponovile tudi pri AI‑orodjih, ki sistematično prepisujejo in povzemajo podcaste.
Za slovenski in širši regijski ekosistem (Ljubljana, Zagreb, Dunaj, Budimpešta) je to hkrati opozorilo in priložnost: prostor je za evropsko, večjezično alternativo, ki bo od začetka zasnovana z vidika zasebnosti in pravic avtorjev.
6. Pogled naprej
V naslednjih letih lahko pričakujemo več razvojnih smeri:
Večmodalne novice: današnji model – članek + audio klip – se bo razširil na video. Ko boste brali o dogajanju v državnem zboru, vam bo aplikacija ponudila 30‑sekundni odlomek iz seje, odziv v podcastu in ključne grafe iz analize, vse na enem mestu.
Boj za pravice nad izseki: ko bo dovolj poslušanja in oglasov steklo prek tovrstnih aplikacij, bodo podcasterji in radijske hiše zahtevale vpogled v podatke in del prihodkov. Velike platforme bodo lahko kot odgovor zaostrile pogoje uporabe API‑jev in same ponudile »pametno klipanje« znotraj svojih aplikacij.
Osebni novičarski asistenti: plačljivi paket Particle+, ki omogoča povzetke v izbranem slogu in osebni zvočni vir novic, je prvi korak k agentu, ki vas pozna – ve, da imate na avtobusu do Ljubljane 25 minut, da vas zanimata tehnologija in politika, in da ne marate »vročih« mnenjskih oddaj. Tak agent vam lahko sproti sestavi dnevni meni novic in podcast izsekov.
Regulativni trki: prvi večji škandal bo verjetno povezan z iztrganimi izjavami iz konteksta. Nek politik bo trdil, da ga je AI aplikacija z zavajajočim klipom prikazala v napačni luči. Takrat bo postalo ključno vprašanje, kdo nosi odgovornost – izvirni avtor, platforma, ki je klip izpostavila, ali ponudnik AI‑algoritma.
Za slovenske uporabnike bo smiselno spremljati dve stvari: ali takšne aplikacije sploh podpirajo slovenski jezik v razumski kakovosti in ali slovenski mediji in podcasterji aktivno sodelujejo (ali pa se raje odločijo za lastne rešitve).
7. Zaključek
Particle s svojim AI‑klipanjem podcastov na prvi pogled rešuje predvsem praktičen problem – kako v nekaj sekundah priti do bistva. V resnici pa gre za simptom večje spremembe: umetna inteligenca postopoma postaja glavni vstopni vmesnik do novic. To lahko prinese boljše, bolj raznolike informacije, lahko pa tudi še en neprozoren filter med državljani in realnostjo. Ključno vprašanje za vsakega od nas ostaja: koliko nadzora nad tem, kaj je vredno slišati, smo pripravljeni prepustiti algoritmom?
