1. Naslov in uvod
Po dveh letih streznitve se tvegan apetit tveganega kapitala očitno vrača. V prvih mesecih 2026 je nastalo skoraj 40 novih samorogov – velika večina povezanih z umetno inteligenco. A to ni preprosta ponovitev zabave iz leta 2021. Struktura sektorjev, velikost rund in hitrost, s katero nekateri startupi dosežejo milijardno vrednotenje, odpirajo neprijetna vprašanja o vzdržnosti, geografiji in tem, kdo bo ostal praznih rok.
V nadaljevanju pogledamo, kaj se v tej novi generaciji samorogov dejansko kuha, kaj nam to pove o naslednjem tehnološkem ciklu in kako naj slovenski ter evropski ekosistem to bere in izkoristi.
2. Novica na kratko
Po poročanju TechCruncha, ki se sklicuje na podatke Crunchbase in PitchBook, je v prvih mesecih leta 2026 skoraj 40 startupov s tveganim kapitalom preseglo vrednotenje 1 milijarde dolarjev. Seznam močno obvladujejo podjetja, povezana z umetno inteligenco, prisotna pa so tudi podjetja s področij zdravstva, kripta, shranjevanja energije in celo vesoljske proizvodnje.
Med AI podjetji izstopajo nova generacija čipov in orodij za načrtovanje polprevodnikov, platforme za AI infrastrukturo in zasebne oblake, humanoidna in industrijska robotika ter več raziskovalnih AI laboratorijev, ki gradijo lastne modele ali orodja za razlago delovanja modelov.
Na drugi strani so v isti skupini telemedicinske in zdravstvene platforme (menopavza, materinstvo, duševno zdravje), banka, usmerjena v kripto stranke, podjetje, ki proizvaja materiale v orbiti, sistemi baterij za gospodinjstva ter več fintech in kripto‑infrastrukturnih podjetij. Pri več samorogih je do vrednotenja prišlo že z eno samo rundo v razponu od približno 90 milijonov do skoraj 1 milijarde dolarjev.
3. Zakaj je to pomembno
Ta nov val samorogov nam več pove o vedenju tveganega kapitala kot o realnem gospodarstvu. Po obdobju zadržanosti se veliki skladi očitno vračajo k strategiji »lopate in krampi« za AI – v čipe, GPU infrastrukturo, robote, podatkovna orodja in oblačne platforme. Podjetja, ki sedijo »višje v verigi« AI (od čipov do platform za zasebne modele), so neposredni zmagovalci strahu investitorjev, da bodo zamudili naslednjo veliko stvar.
Dobro kaže tudi ustanoviteljem v industrijski avtomatizaciji, zdravstvu in robotiki. Sistemi za avtonomno gradbeno mehanizacijo, humanoidni roboti, polavtomatizirani pilotski sistemi ali programska oprema za tovarne kažejo premik od čiste programske opreme k avtomatizaciji fizičnega dela – gradbeništvo, logistika, proizvodnja. To se bolje ujema z realnostjo starajoče se delovne sile kot z golim hypeom.
V kratkem so poraženci tisti startupi, ki niso del AI pripovedi. Klasične potrošniške aplikacije, SaaS za nišne poslovne procese in večina »ne‑AI« projektov na področju podnebja se nenadoma zdijo manj privlačni. Kapital ne teče samo v tehnologijo, temveč v zelo ozek narativ o tem, kje bo nastala vrednost.
Rdeča luč utripa tudi pri fazi razvoja: več podjetij doseže enorogovski ali celo večmilijardni status že v fazi semena ali serije A. To izrazito stisne krivuljo tveganja. Če se tehnologija ali čas vstopa na trg izkažeta za napačna, je zelo malo prostora za učenje in pivotiranje, preden se pričakovanja zaletijo v realnost.
Posledično se spreminja konkurenčna slika. Veliki oblačni ponudniki in proizvajalci čipov dobivajo še večjo pogajalsko moč. Klasična poslovna programska oprema se sooča z novo generacijo AI‑prvih tekmecev. Vsak startup, ki ni jasno pozicioniran kot AI infrastruktura, pa bo pri zbiranju kapitala primerjan z novim, precej napihnjenim standardom vrednotenj.
4. Širša slika
Kontext dobimo, če pogledamo nazaj. V letih 2020–2021 smo videli eksplozijo samorogov, podprto z ničelnimi obrestnimi merami in pandemičnim pospeškom digitalizacije. Leta 2022 se je trg poznejših rund in IPO‑jev praktično ustavil, sledilo je boleče prilagajanje navzdol pri številnih »papirnatih samorogih«.
To, kar vidimo v začetku 2026, je selektivna vrnitev, ne kopija starega balona. Novi samorogi so močno nagnjeni k deep‑tech in B2B infrastrukturi, ne k potrošniškim platformam ali gig‑ekonomiji. Prejšnjo generacijo so določali dostava hrane, fintech banke in prevozne platforme; današnjo čipovje, zasebni oblaki, AI orodja za opazljivost, industrijska avtomatizacija.
To se ujema s širšim trendom industrializacije AI. Temeljni modeli velikih igralcev so ustvarili prvi val navdušenja, zdaj pa se dogajanje seli v tri plasti:
- Strojna oprema in računska moč – čipi, GPU infrastruktura, nove arhitekture.
- Infrastruktura in orodja – platforme, ki podjetjem omogočajo gradnjo lastnih ali zasebnih modelov.
- Vertikalna integracija – zdravstvo, finance, logistika, proizvodnja, kjer je AI vpet v vsakdanji proces.
Zato v istem seznamu najdemo tako zdravstvene platforme kot laboratorije za AI modele, humanoidne robote in podjetja za načrtovanje čipov – vse so odrazi premika AI iz eksperimentov v regulirane, kritične domene.
Ponovna prisotnost precej bogato ovrednotenih kripto podjetij pa kaže, da spekulativni kapital ni postal alergičen na tveganje. Le zgodba se je spremenila: poudarek na skladnosti, preprečevanju goljufij in »varnejši« infrastrukturi za digitalna sredstva.
Skupaj ta slika nakazuje, da bo naslednje desetletje tehnologije manj osredotočeno na potrošniško pozornost in bolj na infrastrukturo, avtomatizacijo in regulirane sektorje – z zelo podobnimi cikli booma in padca, kot smo jih videli pri Web2.
5. Evropski in slovenski kot
Za evropske in slovenske akterje je ta seznam predvsem ogledalo.
Pozitivno je, da se glavne teme – zdravstvo, energija, industrija, varnejše finance – dobro ujemajo s prioritetami EU. V regiji že imamo močne igralce: nemški in nordijski industrijski software in robotika, francoski AI laboratoriji, fintech grozdi v Baltiku in na Nizozemskem. V Sloveniji imamo uspešne zgodbe v igrah, fintechu in B2B softwaru, a kapitalsko zahtevnega deep‑techa je relativno malo.
Slabša novica je, da večina novih samorogov prihaja iz ZDA in se opira na tamkajšnji pozni fazi kapital. Evropa še vedno trpi zaradi vrzeli pri velikih rundah – skladov, ki so pripravljeni tvegati 200–500 milijonov v drage, tveganje polne deep‑tech projekte, je malo.
Regulativa je dvojni meč. Uredba o umetni inteligenci EU, GDPR, DSA in DMA bodo v veliki meri določili, kakšne AI samoroge bomo v Evropi sploh imeli. Orodja za varnost in razlago AI modelov so skoraj idealna za okolje, ki poudarja transparentnost. AI‑prvo zdravstvo pa bo moralo prestati zahtevne klinične in podatkovne preskuse – a uspeh v EU pomeni močan regulatorni žig kakovosti za globalni trg.
Tveganje je, da bodo evropski ustanovitelji preveč obremenjeni s skladnostjo in premalo drzni pri ambicijah, medtem ko ameriški in azijski tekmeci hitreje skalirajo. Priložnost pa je, da prav na presečišču regulacije in tehnologije – zanesljiva AI, zdravstvo, industrija 4.0 – Evropa izkoristi svojo strožjo zakonodajo kot konkurenčno prednost.
6. Pogled naprej
Če ne pride do večjega makro šoka, lahko pričakujemo, da se bo število novih samorogov v 2026 še naprej povečevalo. Vsi pogoji so tu: javni trgi nagrajujejo AI zgodbe, veliki skladi iščejo rast in večina verjame, da smo pri prehodu na AI šele na začetku.
V naslednjih 12–24 mesecih bo ključno spremljati tri stvari:
- Resnični prihodki vs. hype. Veliko teh podjetij je infrastrukturnih ali hardverskih, kjer se projekti merijo v letih, ne mesecih. Investitorje bodo vedno bolj zanimali ponavljajoči se prihodki, marže in realni deploymenti.
- Regulativni trenja. Zdravstveni AI, kripto banke in vesoljska proizvodnja bodo pod drobnogledom regulatorjev. V EU bo to še posebej izrazito.
- Konsolidacija. Veliki tehnološki in industrijski igralci ne bodo stali križem rok. Del današnjih samorogov bo verjetno končal kot prevzemne tarče, še preden se trg IPO‑jev v celoti odpre.
Za slovenske in širše regionalne ustanovitelje bo ključna odločitev, ali loviti mega runde po ameriškem vzoru ali graditi kapitalsko učinkovita, regulaciji prilagojena podjetja, ki morda kasneje postanejo samorogi, a na bolj zdravih temeljih.
7. Zaključek
Vrnitev samorogov v letu 2026 je hkrati razveseljiva in zaskrbljujoča. Razveseljiva, ker kapital znova podpira ambiciozne deep‑tech projekte v industriji, zdravstvu in energiji. Zaskrbljujoča, ker zgodnje večmilijardne vrednosti in ozka obsedenost z AI dišijo po novem balonu.
Ključno vprašanje za naš ekosistem je: ali financiramo trajne zmogljivosti, ki jih realno gospodarstvo potrebuje, ali pa le ponavljamo leto 2021 z drugim buzzwordom? Od odgovora bo odvisno, ali bo naslednja dekada priložnost za resen evropski preboj ali še ena zamujena priložnost.
