Naslov in uvod
Izgubljen pes je zgodba, ob kateri se vsakomur zmehča srce. Toda pri Ringovi funkciji »Search Party« se za čustveno platjo skriva še nekaj drugega: preizkus, kako daleč smo pripravljeni iti pri uvajanju kamer in umetne inteligence v naše ulice. Ring zdaj to funkcijo za iskanje psov prvič ponuja tudi ljudem brez Ringovih kamer. V nadaljevanju se ne bomo ukvarjali le s tem, koliko psov bo našlo pot domov, ampak predvsem s tem, kakšno moč in podatke s tem dobiva Amazon – in kaj to pomeni za Evropo in Slovenijo.
Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je Amazonov Ring razširil svojo funkcijo z umetno inteligenco »Search Party«, ki pomaga najti izgubljene pse z uporabo posnetkov Ringovih kamer po soseski.
Funkcija je bila v ZDA predstavljena jeseni 2025. Uporabnik v aplikaciji Ring označi psa kot izgubljenega, nato pa zunanje Ringove kamere v okolici samodejno preiščejo nove in nedavne posnetke s pomočjo računalniškega vida. Če sistem zazna psa, ki bi lahko ustrezal opisu, lastnik kamere prejme obvestilo in se lahko sam odloči, ali bo posnetek delil ter ali bo lastnika psa poklical ali mu poslal sporočilo prek aplikacije, brez razkritja svoje telefonske številke.
Po podatkih TechCruncha Ring trdi, da je funkcija od lansiranja ponovno združila več kot enega psa na dan. Prej je bila na voljo le lastnikom Ringovih kamer, zdaj pa lahko v ZDA iskanje sproži vsak, ki uporablja aplikacijo Ring, tudi brez lastne kamere. Podjetje je obenem obljubilo še milijon dolarjev vredne kamere za do 4.000 ameriških zavetišč za živali, ki bodo vključena v to omrežje.
Zakaj je to pomembno
Na prvi pogled gre za »feel‑good« zgodbo: tehnologija, ki pomaga družinam, da hitreje najdejo svoje pse. Toda strateško gledano gre za precej več kot to.
Prvič, Ring si širi vstopno točko do uporabnikov. Ko funkcijo lahko uporabljajo tudi tisti brez kamer, aplikacija Ring ni več samo daljinski upravljalnik za strojno opremo, ampak postaja soseska platforma. Vsak lastnik psa, ki v paniki zaradi izgubljenega ljubljenčka namesti aplikacijo, postane potencialni kupec kamer – in, kar je pomembnejše, nov vozel v Ringovem družbenem in podatkovnem omrežju.
Drugič, normalizira se masovno avtomatsko pregledovanje video posnetkov iz soseske. Stanovalci, ki bi bili sicer skeptični do vedno vklopljenih kamer, lažje sprejmejo sistem, če je zgodba zapakirana kot »reševanje živali«, ne pa kot »opazovanje ljudi«. Ko enkrat obstaja infrastruktura, dovoljenja in družbena navada za iskanje psov, je veliko lažje razširiti podobne algoritme še na druga področja.
Tretjič, z donacijo kamer zavetiščem Ring širi svojo prisotnost tudi v poljavne prostore. Milijon dolarjev za 4.000 zavetišč pomeni razmeroma skromen, a množičen razmah kamer – dovolj, da se ta omrežja priklopijo na Ringov ekosistem in prispevajo posnetke, s katerimi se učijo modeli umetne inteligence. To je strateška naložba, četudi je predstavljena kot dobrodelnost.
Neposredni zmagovalci so lastniki psov v ameriških soseskah, kjer je Ring že močno prisoten. Izgubljeni imajo večjo možnost, da se vrnejo domov. Slabše jo odnesejo tisti, ki jih skrbi zasebnost – od nevladnih organizacij do posameznikov, ki preprosto ne želijo biti posneti na vsaki ulici. Njihovi argumenti se težje slišijo, ko jih preglasijo zgodbe o rešenih živalih.
Širša slika
Search Party lepo sodi v širši trend: vsakdanje naprave se spreminjajo v skupnostna senzorna omrežja, ki jih koordinira umetna inteligenca.
Appleov ekosistem »Find My« uporablja milijone iPhonov kot anonimne oddajnike lokacije za izgubljene naprave in sledilnike. Amazonov Sidewalk ustvarja mrežo, ki prek naprav Echo in Ring prenaša podatke po soseski. V avtomobilizmu Tesla in drugi proizvajalci stalno nalagajo posnetke vožnje, da izboljšujejo svoje sisteme zaznavanja okolice.
Ringov pristop je vizualna različica iste ideje: razpršena mreža kamer, pri kateri posamezni lastnik razmišlja o varnosti doma ali hišnega ljubljenčka, v celoti gledano pa dobimo zasebno nadzorno omrežje.
Poskusi goste kamere v bivalnih soseskah so bili doslej pogosto deležni odpora, še posebej, ko so v igri policija in organi pregona. Ring se je v ZDA že znašel pod drobnogledom zaradi sodelovanja s policijo, ki je prek posebnih orodij od lastnikov kamer lahko zaprosila za posnetke. Novi paket, usmerjen v pse in zavetišča, je v tej luči tudi reputacijski manever: ista infrastruktura, druga zgodba.
Hkrati se kaže sprememba v trženju umetne inteligence. Po navdušenju nad generativnimi chatbot-i se Search Party vrača k »ozki« umetni inteligenci – računalniškemu vidu, ki rešuje eno zelo konkretno nalogo, a v veliki množici in z jasnim čustvenim učinkom. Velik del prihodnje vrednosti umetne inteligence bo verjetno ravno tu: v tihih izboljšavah vsakdana, ne v spektakularnih demih.
Konkurenti, kot so Google Nest, Arlo ali evropski proizvajalci pametnih kamer, imajo tehnične gradnike za podobne funkcije, a za zdaj niso agresivno nastopili z »sosesko umetno inteligenco« kot izdelkom. Njihov odziv bo pokazal, ali bo Ringov pristop postal industrijski standard ali ostal predvsem Amazonov eksperiment.
Evropski in slovenski vidik
Search Party je za zdaj omejen na ZDA, toda če se bo izkazal za uspešnega, bo Amazon težko prezrl Evropo. Pri tem pa bo naletel na povsem drugačen pravni in kulturni teren.
V okviru Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in prihajajočega Akta o umetni inteligenci EU avtomatsko pregledovanje posnetkov zasebnih kamer z umetno inteligenco ni le oblikovna odločitev, ampak pravno zahtevno področje. Tudi če model išče samo pse, bodo na posnetkih neizogibno ljudje, registrske tablice in drugi osebni podatki. To odpira vprašanja pravne podlage, privolitve mimoidočih, načela najmanjšega obsega podatkov in obdobij hrambe.
V Sloveniji je Informacijski pooblaščenec že večkrat posegel v prakse videonadzora, tudi pri stanovanjskih blokih in podjetjih, ki snemajo javne površine. Funkcija, ki ljudi spodbuja k deljenju posnetkov v širši skupnosti, bi najverjetneje hitro pristala na njihovi mizi.
Po drugi strani pa je osnoven problem – izgubljene živali – tudi pri nas zelo realen. Zavetišča, občine in prostovoljci že danes delujejo prek Facebook skupin, oglasnih desk in mikročipiranja. Tukaj se odpirajo priložnosti za lokalne ponudnike: denimo za rešitev, kjer modeli računalniškega vida tečejo neposredno na kameri ali lokalnem strežniku, posnetki pa ne zapuščajo Slovenije niti ne končajo pri globalnem gigantu.
Za majhen trg, kot je slovenski, je še posebej pomembno vprašanje odvisnosti od enega ponudnika. Če bi soseske in občine začele množično zanašati na en sam, zaprt ekosistem, bi to dolgoročno zmanjšalo pogajalsko moč javnega sektorja in potrošnikov.
Pogled naprej
V naslednjem letu ali dveh bo ključno vprašanje, ali bo Ring Search Party obravnaval kot ozko usmerjen, simpatičen projekt za hišne ljubljenčke ali kot pilotsko fazo širše strategije »soseske umetne inteligence«.
Ko enkrat obstaja omrežje kamer, ki lahko sodelujejo pri iskanju določenega vizualnega vzorca, se hitro ponudijo dodatne uporabe: izgubljene mačke, ukradena kolesa, poškodovani avtomobili, celo iskanje oseb. Jasno: Ring česa takega uradno ni napovedal. A če gledamo z vidika razvojnih ekip in dolgoročnih prihodkov, so to ideje, ki jih je zelo lahko narišeš na tablo v sejni sobi.
Uporabniki bi morali biti pozorni na drobne premike: nove nastavitve v aplikaciji, ki dovoljujejo širše pregledovanje posnetkov, razširjene kategorije objektov, ki jih sistem zaznava, ali tesnejše povezave med Ringovo aplikacijo Neighbors in lokalnimi organi. Tudi morebitno uvajanje plačljivih »naprednih iskanj«, zavarovalniških paketov ali prioritetnih obvestil bi jasno pokazalo, kako želi Amazon monetizirati zbrane podatke in pridobljeno zaupanje.
Za slovenskega regulatorja in občine je ravno zdaj priložnost, da o tem razmišljajo proaktivno, še preden takšne funkcije pridejo na trg EU. Jasna pravila glede preglednosti (kaj se skenira, kje in v čigavem imenu), omejitve deljenja podatkov s tretjimi stranmi ter možnosti, da se nestrinjajoči prebivalci izognejo sistematičnemu beleženju, bodo odločilna za to, ali bomo takšno tehnologijo videli kot koristno javno storitev ali kot tiho razraščanje zasebnega nadzora.
Spodnja črta
Search Party je hkrati iskreno uporaben in strateško priročen: čustveno neoporečen način, kako razširiti zasebno, z umetno inteligenco podprto kamerno omrežje globoko v življenje sosesk. Če gledamo samo na srečne konce z najdenimi psi, spregledamo, kakšen precedens postavlja za rutinsko avtomatsko pregledovanje našega okolja. Ključno vprašanje za Slovenijo in Evropo ni, ali želimo pomagati živalim – to želimo – ampak kdo bo nadzoroval infrastrukturo, ki to omogoča, in pod kakšnimi pogoji.
