Naslov in uvod
Indus, novi klepetalnik indijskega startupa Sarvam, na prvi pogled deluje kot še ena alternativa ChatGPT‑ju. A pod površjem gre za veliko ambicioznejši projekt: poskus, da bi Indija zgradila lastno plast temeljnih modelov in se pri umetni inteligenci ne bi zanašala zgolj na ameriške velesile.
Evropskemu bralcu bi to moralo zveneti zelo znano. Tudi v EU govorimo o digitalni suverenosti, a večino generativne AI še vedno uvažamo iz Silicijeve doline. Indus je zanimiv kot konkretna demonstracija, kako lahko velika demokracija zunaj ZDA in Kitajske začne resno graditi svoj AI ekosistem – in kakšne dileme nas čakajo, če želimo v Evropi narediti nekaj podobnega.
Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je indijski startup Sarvam lansiral Indus – nov AI klepetalnik za splet, iOS in Android, trenutno v beta fazi in po vsej verjetnosti omejen na uporabnike v Indiji. Indus je glavni vmesnik za Sarvam 105B, nov velik jezikovni model s 105 milijardami parametrov, ki ga je podjetje predstavilo skupaj z manjšim modelom s 30 milijardami parametrov na konferenci India AI Impact Summit v New Delhiju.
Aplikacija podpira besedilni in glasovni vnos ter odgovarja v obliki besedila ali zvoka. Prijava je mogoča s telefonsko številko ali prek računov Google in Apple. Ob lansiranju ima Indus nekaj omejitev: uporabniki ne morejo brisati posameznih pogovorov (zgodovina se izbriše le z izbrisom računa), ni možnosti izklopa naprednega »reasoning« načina, ki lahko upočasni odgovore, ter omejenega dostopa zaradi pomanjkanja računske moči, kar pomeni čakalno listo.
Sarvam, ustanovljen leta 2023, je po navedbah TechCruncha zbral okoli 41 milijonov dolarjev od investitorjev, kot so Lightspeed, Peak XV in Khosla Ventures, s ciljem gradnje modelov, prilagojenih Indiji. Podjetje je napovedalo tudi projekte za podjetja, strojno opremo ter partnerstva z HMD (za Nokia »feature« telefone) in Boschem (za avtomobilske AI rešitve).
Zakaj je to pomembno
Indus ni zanimiv zato, ker bi svet nujno potreboval še en klepetalnik, temveč zato, ker razkriva tri strateške premike.
Prvič, Indija želi lastne temeljne modele. Sarvam 105B je zasnovan kot model »za Indijo«: za lokalne jezike, kontekst in cenovno občutljive uporabnike. To neposredno izziva predpostavko, da bodo OpenAI, Anthropic in Google Indijo obravnavali predvsem kot ogromen trg, ne kot potencialnega tekmeca. Če lahko Indija poganja zmogljive modele na lastni infrastrukturi, pridobi vzvod pri cenah, podatkovnih tokovih in regulaciji.
Drugič, to je dejanska AI za »naslednjo milijardo« uporabnikov. Partnerstvo z HMD za prenos AI na preproste Nokijine telefone se zdi obrobna novica, a je strateško ključno. V Indiji stotine milijonov ljudi še vedno uporabljajo osnovne telefone in imajo slab dostop do interneta. Če Sarvam uspe dostaviti uporabno AI pomoč na takšno strojno opremo, se trg generativne AI drastično razširi preko okvirja dragih pametnih telefonov in računalnikov – kar zahodni igralci večinoma še niso izvedli v praksi.
Tretjič, to je pritisk na kakovost v lokalnih jezikih. Globalni modeli so najmočnejši v angleščini in nekaj velikih jezikih. Podpora za množico indijskih jezikov pa je pogosto sekundarna. Model, ki je od začetka grajen z mislijo na jezikovno raznolikost, lahko hitro postane privzeta izbira za vernakuarne uporabnike, četudi je nekoliko šibkejši pri absolutnem »frontier« znanju.
Na kratki rok so poraženci globalne platforme, ki so Indijo dolgo videle predvsem kot distribucijski trg, ne kot vir konkurenčne temeljne tehnologije. Indus ne bo jutri zrušil ChatGPT‑ja – uporaba ChatGPT‑ja in Clauda v Indiji po podatkih TechCruncha hitro raste – a spreminja izhodišče pri pogajanjih: regulatorji in korporacije imajo prvič razmeroma resno domačo alternativo.
Širši kontekst
Indus se lepo vklaplja v širši trend: umetna inteligenca se fragmentira po državnih in regionalnih linijah.
Na eni strani so ameriška podjetja, ki gradijo vedno večje, splošnonamenske modele in jih ponujajo globalno prek API‑jev. Na drugi strani so države, ki se sprašujejo, ali je sprejemljivo, da kritično infrastrukturo, kulturo in nadzor nad podatki v celoti prepustijo tujim, predvsem ameriškim modelom.
Indija tu prehaja od vprašanj k dejanjem. Sarvam je del novega vala domačih graditeljev modelov, pogosto podprtih z močnim tveganim kapitalom in izkušenimi tehnološkimi ustanovitelji, ki stavijo na to, da indijska velikost in jezikovna raznolikost upravičujeta lasten AI sklad.
Podoben vzorec smo videli že prej. Kitajska je z močno regulacijo in komercialnimi ovirami zgradila lastne AI velikane. Evropa je ubrala regulatorno pot – GDPR, nato Akt o umetni inteligenci – a brez primerljivo močnih domačih platform. Indija skuša očitno kombinacijo: ostaja odprta za tuje akterje, hkrati pa aktivno spodbuja domače modele.
To razkriva tudi spremembo v naravi AI konkurence. Tekma za »največji in najpametnejši model« sicer ostaja, a jo dopolnjuje tekma za kontekstno prilagojenost: kdo bolje razume lokalne jezike, pravni okvir in kulturna pričakovanja.
Indus je prvi preizkus, ali lahko takšna strategija »fit‑to‑context« ustvari vzdržno tržno nišo, preden globalni velikani dohitevajo pri lokalnih jezikih in preden odprtokodni modeli ne postanejo »dovolj dobri« za povsod.
Evropski in slovenski kot
Za Evropo je zgodba zelo aktualna. V EU govorimo o digitalni suverenosti, a večino modelov, ki jih uporabljamo, razvijajo v ZDA. Hkrati EU z Aktom o umetni inteligenci uvaja stroga pravila za ponudnike splošnonamenskih modelov – od preglednosti podatkov in evalvacij do upravljanja tveganj.
Če bi Sarvam kdaj ciljal na evropske uporabnike, bi se moral prilagoditi temu okolju: jasna politika glede zasebnosti, možnost brisanja podatkov, sledljivost vsebin, nadzor nad generiranjem škodljivih informacij. To so zahteve, s katerimi se trenutno ukvarjajo tudi evropski razvijalci modelov.
Za Slovenijo in regijo je zgodba še bolj neposredna. Imamo podoben problem kot Indija, čeprav v manjšem merilu: slovenščina in drugi manj razširjeni jeziki so v globalnih modelih vedno nekoliko na repu. Domače pobude – od raziskovalnih inštitutov do startupov v Ljubljani in Mariboru – se borijo s pomanjkanjem podatkov in kapitala.
Indus kaže, da se da tudi izven ZDA v kratkem času zgraditi resne modele, če so politična volja, kapital in jasna usmeritev v lokalne jezike. Hkrati pa je opozorilo: če bomo v EU in Sloveniji vztrajali predvsem pri regulaciji, brez enako ambicioznega investiranja v lastne modele, bomo se morda čez nekaj let izbirali zgolj med ameriškimi in indijskimi rešitvami.
Pogled naprej
V naslednjih 12–24 mesecih bo jasno, ali je Indus predvsem zanimiv eksperiment ali jedro novega indijskega AI sloja.
Ključna odprta vprašanja:
- Skaliranje infrastrukture: ali lahko Sarvam hitro poveča računske kapacitete, da odpravi čakalne vrste in visoko latenco, ne da bi stroški eksplodirali?
- Poslovni model: bo Indus predvsem potrošniška aplikacija, ali bo Sarvam večino prihodkov ustvarjal s prodajo API‑jev in implementacij velikim podjetjem in državi? V Evropi vidimo, kako težko je hkrati graditi uspešen B2C produkt in robusten B2B sklad.
- Upravljanje tveganj: kako bo Sarvam naslovil dezinformacije, politične teme in varnost vsebin v tako polariziranem okolju, kot je Indija? Tu ni enostavnih odgovorov – in Evropa se z istimi vprašanji šele sooča v okviru DSA in AI Akta.
Za slovenske in evropske razvijalce je Indus predvsem signal, da bo prihodnji AI ekosistem multipolaren. Na napravi vašega uporabnika bo morda tekel ameriški model za angleščino, evropski model za skladnost z lokalno regulativo in nekega dne tudi indijski ali brazilski model za specifične jezike ali domene.
Smiselno je zato razmišljati, kje se lahko slovenska podjetja vključijo v te verige – kot specializirani ponudniki za posamezne jezike, kot integratorji ali kot nišni graditelji lastnih modelov.
Spodnja črta
Indus še ni resna grožnja ChatGPT‑ju, je pa jasen dokaz, da Indija ne želi ostati zgolj odjemalec tujih modelov. Če bo Sarvam uspel lokalno jezikovno in kulturno znanje pretvoriti v prednost na trgu, bo okrepil argument za regionalne AI sklade – tudi v Evropi. Ključno vprašanje za nas je, ali želimo zgolj izbirati med ameriškimi in azijskimi modeli ali pa imeti na mizi tudi resne evropske alternative.
