ServiceNow, Anthropic in OpenAI: zakaj je večmodelna strategija prava igra na dolgi rok

ServiceNow gradi kontrolni stolp za podjetniški AI

ServiceNow v enem tednu podpiše javno partnerstvo najprej z OpenAI, nato še z Anthropicom – in Anthropicov Claude postane »prednostni« model v njegovih AI rešitvah. To ni le še ena PR‑objava, ampak jasen signal, kam se premika vrednost v svetu umetne inteligence. V nadaljevanju analiziramo, kaj nova pogodba z Anthropicom dejansko pomeni, zakaj je večmodelna strategija pomembna in kakšne posledice ima za evropska podjetja – vključno s slovenskimi.

Novica na kratko

Kot poroča TechCrunch, je ServiceNow sklenil večletno pogodbo z raziskovalnim laboratorijem Anthropic, samo teden dni po tem, ko je najavil ločeno partnerstvo z OpenAI. Dogovor določa, da bo družina modelov Claude postala prednostna izbira v AI‑podprtih delovnih tokovih ServiceNow.

Claude je zdaj privzeti model v orodju ServiceNow Build Agent, s katerim lahko razvijalci gradijo t. i. agentske delovne tokove in aplikacije. Anthropicovi modeli bodo uvedeni tudi interno pri približno 29.000 zaposlenih ServiceNow, vključno z orodjem Claude Code za inženirje.

Podjetje ni razkrilo trajanja niti finančnih podrobnosti pogodbe. Predsednik Amit Zavery je za TechCrunch poudaril, da ServiceNow zavestno gradi večmodelno strategijo: modele OpenAI, Anthropic in drugih vidi kot komplementarne, orkestrirane prek enotne AI platforme z enotnim upravljanjem, varnostjo in sledljivostjo.

Anthropic pa s tem doda ServiceNow k seriji velikih korporativnih partnerstev, med katerimi so že Allianz, Accenture, IBM, Deloitte in Snowflake.

Zakaj je to pomembno: vrednost se seli v orkestracijski sloj

Ta dogovor ni predvsem zgodba o tem, da je Anthropic »zmagal« nad OpenAI ali obratno. Gre za to, kdo bo obvladoval plast, kjer se AI dejansko poveže s poslom.

ServiceNow se pozicionira kot orkestracijski sloj za podjetniški AI: mesto, kjer podjetja ne kupujejo modela, temveč rezultate – avtomatizirane potrditve, rešene zahtevke, generirane članke baze znanja, agentske procese, ki povezujejo IT, HR in finance.

Kdo ima korist?

• ServiceNow utrjuje pozicijo AI‑native platforme, ne le »sistema za zahtevke z dodanim klepetom«. Če stranke za AI prihajajo v ServiceNow, jih je bistveno težje prepričati, naj celoten proces preselijo drugam.
• Anthropic pridobi globoko integracijo v platformo, ki je že danes tesno povezana s ključnimi procesi velikih podjetij. To je bolj obrambno vzdržna pozicija kot zgolj še en API v morju LLM ponudnikov.
• Podjetja dobijo tisto, kar si v resnici želijo: izbiro modela brez integracijskega pekla. Malo kateri CIO si želi ročno vezati tri ponudnike LLM v več deset procesov in nato to razlagati revizorjem.

Kdo izgublja?

• Nišne AI rešitve, ki so zgolj tanek vmesnik nad enim modelom, bodo težko konkurirale platformi, ki lahko kliče več vrhunskih modelov in obenem sedi neposredno nad sistemi zapisov.
• Modeli brez močne prodajne poti v podjetja tvegajo, da postanejo zamenljiva roba, če jih ne bo mogoče poklicati iz teh orkestracijskih središč.

Ključna posledica: sprejem AI v podjetjih se bo manj odločal na nivoju modela in vedno bolj na nivoju delovnega toka in upravljanja tveganj. To plast želi ServiceNow v celoti prevzeti.

Širša slika: od »vojne modelov« k »vojni delovnih tokov«

Dogovor z Anthropicom se lepo vklaplja v širši trend: vojna med modeli se umirja, začenja se bitka za delovne tokove.

V zadnjih dveh letih smo videli:

• Oblakovne platforme (Azure, Google Cloud, AWS) ponujajo tržnice modelov z več komercialnimi in odprtokodnimi LLM.
• Podatkovne platforme, kot sta Databricks in Snowflake, vgrajujejo več komercialnih in odprtokodnih modelov.
• Aplikacijski velikani (Salesforce, Microsoft 365, HubSpot) govorijo o podobni večmodelni strategiji pod svojimi AI blagovnimi znamkami.

ServiceNow zdaj to počne na področju poslovnih delovnih tokov. Sporočilo je jasno: noben model ne bo optimalen za vse naloge in podjetja ne želijo celotnega tveganja vezati na en sam raziskovalni laboratorij.

Podobno dinamiko smo že videli. V zgodnjih časih oblaka so razvijalci lovili posamezne funkcije AWS, Azure ali Google Clouda. Sčasoma se je težišče preneslo na platformne zmožnosti – varnost, skladnost, integracije. Pri AI se danes dogaja isto: osnovni modeli se po zmogljivostih zbližujejo, razliko pa dela, kako dobro so vtkani v konkretne poslovne procese.

V primerjavi s konkurenti:

• Microsoft stavi na tesno integracijo z OpenAI in lastnimi modeli v ekosistemu 365 in Dynamics.
• Salesforce ponuja pristop »prinesite svoj model« v okviru Einstein ter lastne in partnerske modele.
• SAP prepleta AI v ERP in poslovne aplikacije z močnim poudarkom na reguliranih panogah.

ServiceNow pa daje v ospredje gradnjo agentov in delovnih tokov. Uporabnik ne začne z izbiro modela, ampak z definicijo izida; platforma nato v ozadju orkestrira modele. Če mu uspe, bo v številnih primerih znamka platforme (ServiceNow) za kupca pomembnejša od znamke modela.

Evropski in slovenski kot

V Evropi takšna partnerstva pristajajo v povsem drugačnem regulativnem in kulturnem okolju kot v ZDA.

Akt o umetni inteligenci EU (EU AI Act) bo številne sisteme AI, ki se uporabljajo v HR, financah, infrastrukturi ali javnem sektorju, obravnaval kot visoko tvegane. To pomeni stroge zahteve glede upravljanja tveganj, transparentnosti, podatkovne higiene in človeškega nadzora. Platforma, kot je ServiceNow, ki že danes vodi revizijske sledi in odobritve, se lahko v praksi spremeni v orodje za izpolnjevanje teh zahtev.

A evropski CIO‑ji bodo spraševali:

• Kje se podatki obdelujejo? Anthropic in OpenAI morata nasloviti pričakovanja glede hrambe in obdelave podatkov znotraj EU ter pomisleke po sodbi Schrems II.
• Ali lahko sledimo, kateri model je vplival na katero odločitev? AI Act in sektorski regulatorji bodo od multi‑modelskih platform zahtevali jasne revizijske poti.
• Kaj pa evropske alternative? Podjetja, kot so Mistral AI, Aleph Alpha in nacionalni oblačni ponudniki, se pozicionirajo kot bolj suverenostno naravnane možnosti.

Za slovenska podjetja je privlačnost očitna: ServiceNow že pri številnih deluje kot centralni sistem za IT‑podporo ali HR. Dodatek »vključi AI« lahko omogoči hitro pilotiranje brez iskanja redkih AI strokovnjakov na domačem trgu. Tveganje pa je, da se kritični procesi še bolj vežejo na ameriški SaaS ekosistem v času, ko EU spodbuja tudi domače (in regionalne) AI‑rešitve – od raziskav na Univerzi v Ljubljani do rešitev slovenskih in regionalnih startupov.

Pogled naprej: kaj spremljati

V naslednjih 12–24 mesecih velja spremljati nekaj ključnih točk:

1. Trde številke o produktivnosti. ServiceNow uvaja Claude in Claude Code pri 29.000 zaposlenih. Če bo lahko verodostojno pokazal, da se je čas reševanja zahtevkov, razvoj programske opreme ali administrativno delo res občutno skrajšalo, bo to močan argument pri prodaji strankam – tudi v Sloveniji.

2. Transparentnost pri usmerjanju prometa na modele. V večmodelnem svetu bodo podjetja želela vedeti: kateri model je obdelal to zahtevo in zakaj? Pričakovati je pritisk, da ServiceNow razkrije logiko usmerjanja, omejevanje stroškov in merjenje kakovosti.

3. Zaklenjenost v platformo. Danes večmodelnost zveni osvobajajoče. A ko so postopki in podatki globoko vtkani v ServiceNow AI Platform, menjava modela – ali celo platforme – ni več trivialna. Pri pogodbah je vredno natančno pogledati pogoje izvažanja podatkov in prenosljivosti konfiguracij.

4. Regulativni fokus na velike AI platforme. Ko bodo regulatorji AI Act prenesli v prakso, se bodo hitro premaknili od abstraktnih debat o modelih k konkretnim rešitvam, ki avtomatizirajo odločitve. ServiceNow se lahko znajde ne le kot dobavitelj, temveč tudi kot subjekt neposrednega nadzora.

5. Kako se bo pozicioniral Anthropic. Globoke integracije, kot je ta, lahko podjetje zasidrajo kot »model za previdna podjetja« – z večjim poudarkom na varnosti in zanesljivosti kot na surovih benchmarkih. Uspeh pa bo odvisen od tega, koliko podobno velikih pogodb bo Anthropic še sklenil.

Če povzamemo: to partnerstvo je preizkus, ali lahko večmodelna orkestracija naredi uvajanje AI v podjetjih dolgočasno, predvidljivo – in končno tudi merljivo.

Ključna misel

Dogovor ServiceNow–Anthropic, takoj po najavi sodelovanja z OpenAI, ni izbira enega tabora, temveč poskus, da ServiceNow postane kontrolni stolp podjetniškega AI. Če mu uspe, bodo CIO‑ji AI kupovali kot platformo z vgrajenim upravljanjem, ne kot katalog modelov. To je dobra novica za podjetja, ki ne želijo graditi lastne AI infrastrukture, a pomeni tudi koncentracijo moči v rokah nekaj orkestracijskih centrov. Ključno vprašanje za slovenska podjetja je: komu boste prepustili svojo AI‑strategijo – in pod kakšnimi pogoji?