1. Naslov in uvod
SpaceX je uradno prevzel xAI in Elon Musk je svojo raketno družbo še tesneje povezal z lastnim AI laboratorijem. Na prvi pogled gre za notranjo reorganizacijo imperija, v resnici pa za precej drznejši poskus: del prihodnje AI infrastrukture bi rad preselil v Zemljino orbito.
Zakaj bi vas to moralo zanimati? Ker gre za križišče treh občutljivih tem – energije, umetne inteligence in vesolja – v katerih Evropa že zdaj lovi stik z ZDA in Kitajsko. V nadaljevanju pogledamo, kaj se je dejansko zgodilo, kakšna je poslovna logika »AI v orbiti« in kaj to pomeni za evropske (in slovenske) uporabnike in podjetja.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je SpaceX prevzel Muskovo AI podjetje xAI. Skupno podjetje naj bi bilo po podatkih Bloomberga vredno približno 1,25 bilijona dolarjev, kar bi ga postavilo na vrh lestvice zasebnih podjetij po vrednotenju.
V interni okrožnici, objavljeni na spletni strani SpaceX, Musk združitev utemeljuje predvsem z načrtom za gradnjo podatkovnih centrov v vesolju. Trdi, da so trenutni AI preboji odvisni od ogromnih zemeljskih podatkovnih centrov z velikansko porabo energije in hlajenja ter da svetovna poraba elektrike za AI ne bo vzdržna, če ostanemo izključno pri zemeljskih rešitvah.
TechCrunch ob sklicevanju na Bloomberg dodaja, da xAI trenutno ustvarja približno milijardo dolarjev izgube na mesec, medtem ko do 80 % prihodkov SpaceX prihaja od izstrelitev lastnih satelitov Starlink (podatek Reutersa). Musk v sporočilu poudarja, da bodo vesoljski podatkovni centri zahtevali stalni tok novih satelitov, kar bi SpaceX zagotovilo dolgoročen vir prihodkov. Vse to se dogaja ob pripravah SpaceX na morebitni IPO.
3. Zakaj je to pomembno
Ta posel ni klasična konsolidacija, temveč poskus skrajnega vertikalnega povezovanja AI verige: od uporabnikov (X), prek modela (xAI), komunikacijske plasti (Starlink), do fizične infrastrukture (sateliti in rakete).
Kdo (za zdaj) pridobiva?
- Investitorji SpaceX dobijo zgodbo, ki presega »izstrelitve in satelitski internet« – podjetje se predstavlja kot ključna AI infrastruktura, kar običajno pomeni višja vrednotenja.
- xAI iz startupa z visokim »burn rateom« dobi dostop do lastnega izstrelišča in infrastrukturne vizije, ki ga loči od množice drugih AI podjetij, vezanih na tuj oblak.
- Musk si poveča pogajalsko moč. Kdor potrebuje dostop do naprednih izstrelitev ali morda do orbitalnega računalništva, bo posloval z isto skupino podjetij.
Kdo izgublja?
- Klasični ponudniki oblaka (AWS, Google Cloud, Azure) dobijo potencialnega tekmeca, ki ne tekmuje le s ceno in lokacijo podatkovnih centrov, ampak ponuja povsem drug geografski nivo – orbito.
- Lokalne skupnosti in oblast izgubijo del vpliva. Če se del AI zmogljivosti preseli v vesolje, so klasična orodja – prostorsko načrtovanje, okoljevarstvena dovoljenja, energetska politika – manj učinkovita.
- Zagovorniki odgovornega AI dobijo še težji problem. Po poročanju Washington Posta (prek TechCruncha) je Musk že popustil varnostne omejitve v chatbotu Grok, kar je omogočilo zlorabe. Zdaj isti igralec napoveduje AI infrastrukturo zunaj atmosfere.
V kratkem roku gre predvsem za finančno zgodbo: vključitev xAI v SpaceX bo burn rate lažje prodati kot investicijo v prihodnjo, izjemno donosno infrastrukturo.
4. Širši kontekst
1. Energetska kriza umetne inteligence
Veliki AI laboratoriji in cloud ponudniki se že soočajo z omejitvami omrežja in hlajenja. V Irski, na Nizozemskem in drugod nastajajo moratoriji na nove podatkovne centre, ker električna omrežja ne zdržijo. Nekateri tehnološki velikani preučujejo jedrske vire ali postavljanje centrov ob veliki hidro in vetrni potencial.
Musk ponuja radikalno alternativo: premik izven ozračja, kjer je sončne energije veliko, hlajenje pa poteka z radiacijo v praznino. Fizično to ni nemogoče, je pa izjemno zahtevno – odpornost na sevanje, stroški izstrelitev, servisiranje, latenca in vesoljske smeti so realni problemi. A bolj kot se na Zemlji zaostrujejo energetske in okoljevarstvene bitke, bolj bodo take ideje politično privlačne za tiste z dovolj kapitala.
2. Boj za nadzor celotnega AI sklada
Trg se že premika v smer, kjer največji igralci želijo obvladovati čim več plasti: lastni čipi, lastni podatkovni centri, lastni modeli in lastni podatki. Musk dodaja še eno dimenzijo – fizično višino.
Prejšnji projekti kažejo isti vzorec: Tesla ni le proizvajalec avtomobilov, ampak tudi baterij, polnilne infrastrukture in programske opreme. SpaceX ni le izstreljevalec, ampak tudi satelitski operater (Starlink). Zdaj želi v ta ekosistem vpeti še AI.
3. Vesolje kot strateška infrastruktura
LEO orbita postaja nova »kritična infrastruktura« – za komunikacije, opazovanje in potencialno tudi za računalništvo. Evropske, ameriške in kitajske oblasti že razmišljajo o tem v kontekstu nacionalne varnosti.
Če SpaceX uspe prepričljivo razviti koncept računalništva v orbiti, se LEO iz komunikacijske plasti spremeni v računalniško platformo, ki jo nadzira peščica ponudnikov. Za EU, ki si prizadeva za digitalno suverenost, to pomeni dodatno odvisnost.
5. Evropski in slovenski vidik
Za Evropo je ključno vprašanje: ali bomo v orbiti ponovno predvsem odjemalci tuje infrastrukture?
Pravna plat je zapletena, a načelno jasna: GDPR velja tam, kjer se obdelujejo podatki evropskih državljanov, ne glede na to, ali so strežniki v Nemčiji, ZDA ali na satelitu. Podobno bo tudi z evropskim Aktom o umetni inteligenci, ki bo nalagal obveznosti ponudnikom temeljnih modelov. xAI bi, če cilja na evropske uporabnike, tu težko ušel.
Problem je izvrševanje. Kako v praksi nadzirati skladnost sistemov, ki delujejo deloma v orbiti, deloma v ZDA, z lastnimi varnostnimi politikami in zaprto arhitekturo? Evropski nadzorniki podatkov in tržni regulatorji (npr. v okviru Digital Services Act in Digital Markets Act) bodo morali razviti povsem nova orodja.
Za Slovenijo, kot majhen trg, je geopolitična razsežnost še pomembnejša. Našo digitalno infrastrukturo že zdaj v veliki meri zagotavljajo neevropski akterji. Če bodo ključne AI zmogljivosti jutri »parkirane« v zasebnih konstelacijah nad našimi glavami, se bo težje pogajati o dostopu, pogojih storitev ali kriznih scenarijih.
Ob tem ima Evropa lastne interese v vesolju – od astronomije, ki jo motijo megakonstelacije, do programov, kot so IRIS² in ESA misije. Vsak dodaten sloj komercialne infrastrukture v LEO povečuje tveganje trkov in vpliva tudi na evropske projekte.
6. Pogled naprej
Realno: vesoljski podatkovni centri so za zdaj predvsem strateška zgodba za investitorje. V naslednjih nekaj letih bolj kot to pričakujte:
- Več inteligence neposredno na satelitih Starlink (optimizacija omrežja, lokalno procesiranje, morda osnovno AI sklepanje za specifične storitve).
- Tesnejšo povezavo med podatki iz Starlink/X in razvojem modelov xAI (kjer bodo evropski regulatorji zelo pozorni na zasebnost in varnost).
- Uporabo narativa »AI v vesolju« kot argumenta za večje konstelacije in ugodnejšo regulacijo izstrelitev.
Pravi orbitalni podatkovni centri – velike, energetsko bogate in servisirane platforme z na tisoče GPU-ji – so verjetno tema za konec tega desetletja ali kasneje, in še to z velikimi tehnološkimi in političnimi tveganji.
Kljub temu se bo Evropa morala hitro odzvati:
- Regulativno, z jasnimi pravili za visokoenergijske sisteme v orbiti, vključno z okoljskimi standardi (smeti, svetlobno onesnaževanje, spekter).
- Industrijsko, z vlaganji v lastne vesoljske komunikacije in morda v bolj zmerne oblike računalništva v orbiti (edge obdelava podatkov za opazovalne satelite ipd.).
- Politično, z razpravo o tem, ali je sprejemljivo, da ključne AI storitve postanejo odvisne od ene zasebne ameriške konstelacije.
7. Spodnja črta
SpaceX–xAI ni zgolj notranji prenos premoženja, ampak poskus premika tekme za AI infrastrukturo iz tal v orbito. Fizika je zahtevna, ekonomija nepreverjena, politična tveganja pa ogromna – a strateška logika za Muska je jasna.
Vprašanje za evropske (in slovenske) bralce je: bomo tudi v naslednji fazi digitalizacije zadovoljni z vlogo odvisnega uporabnika tuje infrastrukture, ali bomo pravočasno postavili jasne meje in alternativne rešitve?
