Če se SpaceX združi z xAI: zakaj bi lahko Musk premešal karte v infrastrukturi umetne inteligence

Raketa in sateliti na eni strani, podatkovni centri in modeli umetne inteligence na drugi. Potencialna združitev SpaceX in xAI v eno korporacijo, o kateri poroča Reuters in jo povzema TechCrunch, briše to klasično delitev. Če se scenarij uresniči še pred dolgo pričakovanim IPO‑jem SpaceX, vlagatelji ne bodo kupovali le vesoljske družbe, temveč vertikalno integriranega giganta za AI, povezljivost in vesoljsko infrastrukturo. To je vznemirljivo, a za regulatorje in vlade – tudi v EU – tudi skrb zbujajoče. V nadaljevanju analiziram strateški smisel takšne poteze, zmagovalce, poražence in posebni slovenski ter evropski kontekst.

Novica na kratko

Po poročanju TechCruncha, ki povzema Reuters, se SpaceX in xAI pogovarjata o združitvi pred načrtovanim javnim prvem prodajnim postopkom (IPO) SpaceX, pričakovanim še letos. Obe podjetji nadzira Elon Musk: SpaceX upravlja rakete in satelitsko omrežje Starlink, xAI pa razvija modele umetne inteligence in izdelke, kot je chatbot Grok, ki je integriran tudi v X (nekdanji Twitter).

Reuters navaja, da so bile 21. januarja v Nevadi ustanovljene dve novi pravni osebi – K2 Merger Sub Inc. in K2 Merger Sub 2 LLC – kar je tipičen signal za pripravo korporativnega prestrukturiranja. TechCrunch opozarja, da Musk že nekaj časa konsolidira svoj imperij: lani naj bi se SpaceX zavezal k naložbi 2 milijard dolarjev v xAI, ta teden pa je Tesla razkrila, da je v xAI vložila še dodatni 2 milijardi.

Po predhodnem poročanju Wall Street Journala in Financial Timesa je bil SpaceX v sekundarnih prodajah vrednoten okrog 800 milijard dolarjev, Musk pa cilja na IPO, morda že junija – čeprav so se njegovi roki v preteklosti pogosto zamaknili.

Zakaj je to pomembno

Potencialna združitev SpaceX in xAI ni le »pospravljanje lastniške strukture« pred IPO‑jem. Gre za poskus zgraditi celovit sklad od orbite do vašega zaslona.

Na eni strani ima Musk pod nadzorom izstrelitve, satelitsko omrežje Starlink in nastajajočo orbitalno infrastrukturo. Na drugi strani xAI razvija velike jezikovne modele in storitve umetne inteligence, povezane z omrežjem X. Če to združi v eno korporacijo, lahko sisteme AI načrtuje okoli lastnega fizičnega omrežja (sateliti, zemeljske postaje) in lastnih podatkovnih tokov (X kot vir podatkov, Grok kot vmesnik).

Prednosti so očitne:

• Vlagatelji dobijo zgodbo o vesoljski družbi s premium AI komponento, kar lahko na trgu pomeni višje vrednotenja.
• Musk pridobi bolj pregledno formalno strukturo, hkrati pa več manevrskega prostora za križno subvencioniranje: denarni tok Starlinka lahko hrani razvoj AI, hype okoli AI pa dviguje vrednost SpaceX.
• xAI iz poznega zasledovalca v tekmi modelov postane igralec z unikatno infrastrukturo: potencialni podatkovni centri v vesolju in globalno satelitsko hrbtenično omrežje.

Toda obstajajo tudi poraženci in tveganja:

• Konkurenčna podjetja v lansiranju raket in v AI bodo soočena z igralcem, ki lahko globalno paketira povezljivost, računsko moč in storitve.
• Države in uporabniki se še tesneje navežejo na infrastrukturo, ki jo nadzira en človek – scenarij, ki ga že vidimo pri vlogi Starlinka v Ukrajini.
• Delničarji Tesle in X se bodo še pogosteje soočali s konflikti interesov in internimi posli med Muskovimi podjetji, kjer je ključni odločevalec vedno ista oseba.

Širši kontekst

Dogajanje se lepo ujema s tremi širšimi trendi v tehnološki industriji.

1. Lov na računsko moč za AI.

Trening vrhunskih modelov zahteva gromozansko količino čipov, elektrike in podatkovnih povezav. Microsoft, Google, Amazon in Meta si zagotavljajo lastne dobavne verige čipov, elektrarn in podmorskih kablov. Musk takšne finančne mase ne more doseči, zato poskuša spremeniti igrišče: del računske moči prestaviti v orbito in jo neposredno povezati z omrežjem, ki ga že obvladuje.

2. Vertikalna integracija infrastrukture za AI.

Vsi veliki igralci hočejo »v lasti imeti celoten sklad«. Nvidia ne prodaja več le čipov, ampak celotne strežniške sisteme; Apple razvija svoj silicij in tesno integrira strojno in programsko opremo; oblaki gradijo lastne AI pospeševalnike. Potencialni konglomerat SpaceX–xAI bi bil prvi resen poskus, da se pod eno streho integrira lansiranje + satelitski internet + AI modeli. Nekakšna kombinacija AWS, Starlinka in OpenAI – vendar z eno osebo na vrhu, ne z razpršenim lastništvom.

3. Tehnološki imperiji okoli posameznikov.

Musk je že zdaj izjema: istočasno vodi Teslo, SpaceX, X in xAI. Lani je xAI prevzel X v poslu, za katerega je Musk trdil, da implicira vrednotenje xAI pri 80 milijardah in X pri 33 milijardah dolarjev. Dodajmo še po 2 milijardi naložb iz SpaceX in Tesle v xAI in dobimo jasen vzorec: podjetja se zlivajo v en ekosistem, kjer kapital, talent in intelektualna lastnina krožijo med entitetami, Musk pa je glavni alokator.

Zgodovinske vzporednice najdemo prej pri Standard Oilu ali pred razbitjem AT&T kot pri klasičnih »tech IPO zgodbah«: velikanska vertikalna integracija ključne infrastrukture – tokrat ne nafte ali bakrenih linij, temveč izstrelitev, globalne povezljivosti in AI.

Evropski in slovenski vidik

Za Evropo to ni oddaljena zgodba iz Silicijeve doline, temveč neposredno strateško vprašanje.

EU se na Starlink že zdaj opira bolj, kot si mnogi v Bruslju predstavljajo – od obrambe do pokrivanja podeželja s širokopasovnim internetom. Če bo ista korporacija upravljala tudi pomembno platformo AI, se odvisnost od enega, v ZDA sedečega in izrazito osebnostno vodenega konglomerata še poveča.

Regulatorji bodo novice filtrirali skozi prizmo GDPR, Akta o digitalnih storitvah (DSA), Akta o digitalnih trgih (DMA) in novega Akta o umetni inteligenci.

• Varstvo podatkov: če xAI del računske moči preseli v vesolje in podatki fizično ne pristanejo v posamezni državi, bo treba jasno odgovoriti, kako se GDPR uporablja na orbitalno obdelavo.
• Položaj »vratarja«: X je že pod drobnogledom Evropske komisije. Kombinacija Starlink + Grok + X lahko po kriterijih DMA dobi lastnosti digitalnega vratarja z zahtevami glede interoperabilnosti in preglednosti.
• Skladnost z AI Act: modeli xAI, dostopni evropskim uporabnikom, bodo neposredno podvrženi novim pravilom. Infrastruktura v vesolju tega ne spremeni – oteži pa nadzor.

Za slovenska podjetja – od ponudnikov oblaka do operaterjev in mlajših AI startupov iz Ljubljane in Maribora – se s tem krepi konkurenčni pritisk globalnega igralca, ki lahko pakira povezljivost, oblak in AI v en paket. Hkrati pa se krepi argument, da mora Evropa (in z njo tudi Slovenija) vlagati v lastne vertikalno integrirane rešitve, ne zgolj v posamične satelite ali modele.

Pogled naprej

V naslednjih letih bodo ključni trije horizonti.

1. Struktura podjetja – naslednjih 6–12 mesecev.

Nevadske »Merger Sub« družbe nakazujejo, da pravniki že aktivno rišejo novo strukturo. Lahko bo šlo za popolno združitev ali za holding, a smer je jasna: več integracije, ne manj. Podrobnosti bomo najverjetneje prvič videli v prospektu za IPO SpaceX – če se ta ne prestavi, kot se je več Muskovih rokov v preteklosti.

2. Regulativna reakcija – naslednjih 1–3 let.

V ZDA protimonopolno tveganje kratkoročno ni nujno največje: xAI je še vedno manjši igralec v primerjavi z OpenAI ali Google DeepMind. A odprta bodo vprašanja nacionalne varnosti in izvozne kontrole, sploh če bi orbitalni podatkovni centri tesno sodelovali z vojaškimi komunikacijami. V EU bo Komisijo zanimalo, kako združeno podjetje spoštuje DSA/DMA, zlasti za X in Starlink.

3. Produktni razvoj – naslednjih 3–5 let.

Resnično preobrazbo bomo občutili kasneje. Predstavljajte si modele xAI, ki tečejo neposredno na zemeljskih postajah Starlinka ali celo na orbitalnih strežnikih, ter zagotavljajo nizko zakasnitvene storitve kjerkoli na Zemlji. V kriznih območjih ali pri naravnih nesrečah bi isti konglomerat lahko izstrelil novo opremo, vzpostavil komunikacijo in nad njo ponudil analitiko AI.

Odprta ostajajo ključna vprašanja:

• Bodo javni trgi Muska prisilili v bolj klasično upravljanje ali bodo vlagatelji spregledali tveganja v zameno za rast?
• Bodo regulatorji AI v vesolju obravnavali kot nišo ali kot kritično infrastrukturo?
• Bo Evropa odgovorila z lastnimi integriranimi skladi ali predvsem z regulacijo kot glavnim vzvodom?

Zaključek

Potencialna združitev SpaceX in xAI ne pomeni zgolj nove delnice na borzi, temveč jasno sporočilo, da naslednja faza tekme v umetni inteligenci poteka na ravni infrastrukturnih imperijev. Če bo Musk uspel, bo pod eno korporativno streho združil rakete, satelite, globalno omrežje, podatke in AI. To bo razveselilo del vlagateljev in še bolj zbudilo skrb evropskih regulatorjev in vlad. Ključno vprašanje za vas kot bralce pa je: koliko strateške odvisnosti od takšnega igralca je za majhen, odprt trg, kot je slovenski – še sprejemljive?