Disrupt 2026: ali je romanje v San Francisco še smiselno za evropske startupe?

TechCrunch vabi na TechCrunch Disrupt 2026 z »Super Early Bird« popustom in obljublja prihranek do 680 dolarjev, če se odločite že februarja za konferenco, ki bo šele oktobra. Za slovenske in širše evropske ekipe to ni samo vprašanje cene vstopnice, ampak strateška odločitev: ali se v letu 2026 splača investirati več tisoč evrov in teden dni časa v ameriški dogodek, ko imamo močne evropske alternative in ko se kapital razporeja previdneje kot pred nekaj leti?

V nadaljevanju pogledamo preko promocijskega jezika: kaj nam ta prodajna akcija pove o trgu konferenc, kakšno vlogo ima Disrupt danes in kako bi se morali slovenski startupi do njega postaviti.

Novica na kratko

Kot poroča TechCrunch, se Super Early Bird cene za TechCrunch Disrupt 2026 iztečejo 27. februarja 2026 ob 23.59 po pacifiškem času. Do takrat lahko udeleženci kupijo najcenejše vstopnice v letu.

Disrupt 2026 bo potekal od 13. do 15. oktobra v Moscone West v San Franciscu. Organizator pričakuje okoli 10.000 udeležencev – ustanoviteljev, investitorjev, operativcev in predstavnikov korporacij.

Napovedanih je 300+ razstavljajočih startupov, program Startup Battlefield 200 z nagrado 100.000 dolarjev brez predaje lastniškega deleža ter »kurirano mreženje«.

Po navedbah TechCruncha lahko posamezniki z zgodnjo prijavo prihranijo do 680 dolarjev, pri t. i. »community passih« pa do 30 %. Posebej poudarjajo Founder Pass in Investor Pass, prilagojena ustanoviteljem oziroma investitorjem.

TechCrunch hkrati promovira tudi TechCrunch Founder Summit 2026, ki bo 9. junija v Bostonu, z ugodnostmi do 300 dolarjev oziroma 30 % do 13. marca.

Zakaj je to pomembno

Na prvi pogled gre za klasičen popust, v resnici pa vidimo, kako težko morajo konferenčni organizatorji danes upravičiti svoj obstoj.

Po letu 2022 so se potni stroški in »konferenčni« proračuni skrčili – še posebej pri zgodnjih fazah in manjših skladih. Za slovenski startup letalske vozovnice, nastanitev, prehrana in vize hitro pomenijo več tisoč evrov; Disrupt ni vikend izlet, ampak resna investicija. Z zgodnjo prodajo si TechCrunch želi čim prej zagotoviti denarni tok in zavezanost udeležencev, še preden je program dokončno znan.

Za vas kot udeleženca je dilema precej preprosta:

• Kdo pridobi?

  • Ustanovitelji, ki imajo jasen načrt vstopa na ameriški trg v letih 2026–27; Disrupt jim lahko v treh dneh združi sestanke, za katere bi sicer porabili mesec.
  • Investitorji, ki iščejo obsežen nabor novih projektov na enem mestu.
  • Startup ekipe, ki jim uspe priti v Startup Battlefield; tudi brez zmage dobijo globalno izpostavljenost.

• Kdo izgubi?

  • Ekipe, ki na Disrupt gledajo kot na »navdihujoč izlet« brez jasnih ciljev; v trenutnem okolju to težko upravičite pred investitorji ali lastno bilanco.
  • Manjši regionalni dogodki, ki se borijo za iste marketinške in potne proračune.

Podobno kot pri SaaS-u vidimo, da se tudi konference spreminjajo v prodajne lijake. Segmentirani vstopi (Founder/Investor), navzkrižno oglaševanje bostoškega Founder Summita – vse to kaže, da TechCrunch gradi celoletno pot, ne zgolj enkratnega dogodka. Za slovenske startupe to pomeni, da se velja vprašati, ali Disrupt vidite kot del širše strategije (npr. kombinacija z Web Summitom, Slushom, Podimom), ali kot osamljeno točko.

Širša slika

Prodajna ofenziva za Disrupt 2026 se lepo vklaplja v tri širše trende:

1. Prenasičenost dogodkov. Web Summit, Slush, VivaTech, Bits & Pretzels, South Summit, Infobip Shift, Podim in še množica vertikalnih konferenc (fintech, AI, mobilnost, zdravje) ponujajo skoraj isto vrednostno obljubo: mreženje, izpostavljenost, vsebina. Trg je zasičen; kdo prej “zaklene” potne naloge, zmaga.

2. Hibridni maček. Pandemija je pokazala, da so spletni dogodki poceni in skalabilni, a slabi pri naključnem mreženju. Fizične konference so se vrnile, vendar podjetja danes resno presojajo vsako letalo. Zato TechCrunch v komunikaciji poudarja posle, partnerstva in zaposlovanje, ne (samo) predavanj.

3. AI kot skupni imenovalec. Čeprav Disrupt niza teme od robotike do mobilnosti, bo večina pogovorov na koncu povezanih z umetno inteligenco – od infrastrukture in varnosti do regulacije. Konference so postale oder, kjer se dogovori, kateri narativi o AI dobijo globalni megafon. To še posebej velja v letu, ko EU uvaja Akt o umetni inteligenci, ZDA pa iščejo lastno regulativno pot.

Zgodovinsko gledano je bil Disrupt eden redkih ameriških dogodkov, kjer se zgodnja faza in VC scena res organsko prepletata. To še vedno velja. A razmerje moči se spreminja: ustanovitelji danes lažje gradijo občinstvo skozi odprto kodo, developer skupnosti, socialna omrežja in oddaljene demo dneve. Nagrada 100.000 dolarjev je le del zgodbe – pogosto je pomembnejša distribucija, ki jo omogoči medijska in “hodniška” pozornost.

Evropski in slovenski vidik

Iz evropske, še bolj pa slovenske perspektive, je odločitev še bolj niansirana.

Prednosti Disrupta:

• Če ciljate na ZDA kot glavni trg, vam Disrupt omogoča hiter reality check – kako se ameriški kupci in investitorji odzovejo na vaš pitch.
• Za startupe, ki gradijo z vidika regulativne prednosti EU (zasebnost, varna AI, zelen prehod), je oder v San Franciscu priložnost pokazati, da strožja pravila niso ovira, ampak konkurenčna prednost.
• Dostop do ameriških novinarjev in podjetij, ki jih v Ljubljano ali celo na evropske dogodke težje pripeljete.

Slabosti:

• Stroški in logistika (ESTA ali viza, dolgi leti, časovna razlika) hitro pojedo del runwaya – še posebej, če ste v fazi pre-seed ali seed.
• V regiji že obstajajo odlične platforme: Podim v Mariboru, Infobip Shift, Web Summit, Slush, VivaTech … mnoge nudijo visoko razmerje med ceno in vrednostjo za slovenske ekipe.
• Ključni regulatorni pogovori (GDPR, DSA, EU AI Act) se ne dogajajo v San Franciscu, ampak v Bruslju, Berlinu, Parizu. Če je vaše jedro skladnost z evropskimi pravili, morate biti aktivni tudi tu.

Za večino slovenskih startupov Disrupt ne bi smel biti prvi veliki dogodek, ampak korak, ko:

• imate že nekaj trakcije v EU,
• razmišljate o ameriškem fundraisingu ali širitvi,
• in lahko jasno opredelite 10–20 ciljnih ljudi, zaradi katerih sploh razmišljate o poti.

Pogled naprej

V naslednjih mesecih se bo izkazalo, ali bo Disrupt 2026 uspel izstopiti iz »AI generičnosti«:

• Program: bo ponudil res poglobljene razprave (npr. praktična implementacija EU AI Act za globalne produkte, konkretni case studies skaliranja v recesiji), ali še en nabor panelov z visokim nivojem abstrakcije?
• Mreženje: koliko pozornosti bo TechCrunch namenil vodenemu povezovanju (matchmaking, tematske mize, predhodno rezervirani sestanki)? Brez tega se konferenca hitro spremeni v drag »meetup«.
• Globalnost: ali bodo na odru poleg ameriških zvezd prisotni tudi relevantni evropski, azijski in latinskoameriški akterji?

Moja napoved: udeležba bo ostala visoka, a bolj selektivna. Ekipe bodo pošiljale manj ljudi, tisti, ki bodo šli, pa bodo prišli z zelo natančnim planom srečanj. Najbolj uspešni slovenski startupi bodo Disrupt kombinirali z vsaj enim močnim evropskim dogodkom (Podim, Slush, Web Summit) in kakšnim vertikalnim (npr. fintech, AI, healthtech), kjer najdejo bolj osredotočen »signal«.

Za TechCrunch bo ključni test, ali mu uspe z zgodnjimi popusti dovolj hitro napolniti lijak, da se lahko agresivno bori z evropsko in azijsko konkurenco na trgu konferenc.

Spodnja črta

TechCrunch Disrupt 2026 z agresivnimi »Super Early Bird« cenami priznava realnost: velike konference morajo danes dokazati ROI, še preden kupite vozovnico. Za slovenske in evropske startupe je lahko Disrupt odličen pospešek – a le, če je del jasne strategije vstopa na ameriški trg in ne zgolj FOMO izleta v San Francisco. Ključno vprašanje ni »koliko prihranim?«, ampak »katere zelo konkretne rezultate bom z udeležbo zasledoval?«