Tetherjev veliki PR‑obrat: iz kripto izobčenca v zasebno »centralno banko«
Če v zadnjih dneh spremljate tehnološke medije, ste Paoloja Ardoinoja videli povsod. Direktor Tetherja daje intervjuje za Fortune, Bloomberg, Reuters in TechCrunch – in to ni zgolj naključna medijska turneja. V ozadju je strateški premik: Tether želi iz offshore kripto orodja postati ključna dolarska infrastruktura in hkrati igralec v svetu umetne inteligence. Za slovenske uporabnike, banke in regulatorje to ni eksotična kripto drama, temveč realno vprašanje: kdo bo v prihodnje nadzoroval »digitalni dolar«, na katerega je posredno vezan tudi del našega finančnega sistema?
Kaj se je zgodilo (na kratko)
Kot poroča TechCrunch, je Tether ta teden lansiral USAT – nov stablecoin, izdan prek ameriške Anchorage Digital Bank in zasnovan tako, da ustreza novim zveznim pravilom v ZDA ter neposredno konkurira Circleovemu USDC. Ob tem je Fidelity predstavil svoj dolarni stablecoin, v igri pa sta že JPMorgan in PayPal.
Tetherjev obstoječi žeton USDT, ki ne izpolnjuje novih ameriških zahtev, ostaja ločen produkt in globalni velikan s približno 187 milijardami dolarjev v obtoku in več kot 500 milijoni uporabnikov. TechCrunch navaja, da Tether sodeluje z skoraj 300 organi pregona v več kot 60 državah, je zamrznil za več milijard dolarjev žetonov in ima več kot 30 milijard »presežnih rezerv«, ki jih upravlja Cantor Fitzgerald.
Podjetje agresivno širi portfelj naložb: v zlato (okoli 140 ton), nemško robotsko‑AI podjetje Neura, družbeno omrežje Rumble, satelite, podatkovne centre, kmetijstvo in lastno decentralizirano AI‑platformo Qvac. Revija Fortune ga zato primerja s skladi državnega premoženja – le da Tether ni država.
Zakaj je to pomembno
V središču te zgodbe ni PR, ampak moč. Tether je danes eden največjih izdajateljev »umetnih« dolarjev na svetu, brez bančne licence, jamstva za vloge ali demokratičnega nadzora. Za uporabnike v Argentini, Turčiji ali Nigeriji je USDT pogosto praktično edina možnost, kako v praksi varčevati v dolarjih. S tem Tether postaja sistemsko pomemben, tudi če se oblikovalci politik temu še vedno izogibajo.
Veliki zmagovalec je seveda Tether sam. Z USAT – izdelkom, ki ga podpira regulirana ameriška banka – in s poudarjanjem sodelovanja z FBI, tajno službo in organom za sankcije Tether Washingtonu pošilja jasno sporočilo: »Mi smo na vaši strani, vključite nas v sistem, ne izrinite nas.« Če mu to uspe, lahko postane de facto uradni zasebni ponudnik dolarnih plačil za države globalnega juga, hkrati pa ohrani izjemno donosni offshore produkt USDT.
Na drugi strani izgublja več skupin. Manjši izdajatelji stablecoinov bodo še težje preživeli. Tradicionalne banke dolgoročno tvegajo odliv depozitov, če uporabniki za mednarodna plačila in hranjenje vrednosti raje uporabljajo tokenizirane dolarje kot bančne račune. Circle, ki je bil dolgo predstavljen kot »čistejša« alternativa Tetherju, se zdaj sooča s pritiskom tako Wall Streeta kot Tetherja, ki stopa iz sive cone.
Politična žrtev pa je monetarna suverenost šibkejših držav. Vsak dodatni USDT v obtoku pomeni en razlog manj, da bi prebivalci zaupali lastni valuti ali bankam. Za posameznika je to pogosto racionalna odločitev; za centralne banke pa postopna privatizacija njihove vloge.
Širša slika
Tetherjev obrat se lepo ujema s tremi večjimi trendi.
Prvi je institucionalizacija stablecoinov. Kar se je začelo kot eksperiment v kriptu, danes vodijo finančni velikani: JPMorgan s svojim kovancem, PayPal USD, Fidelityjev žeton, Circleov USDC. Tether je bil dolgo outsider – neprosojno orodje za likvidnost. Zdaj poskuša svojo zgodbo obrniti: nismo eksotični, smo preprosto večji in bolj prekaljeni.
Drugi trend je globalna regulacija. EU uvaja MiCA, ZDA razpravljajo o zakonih, kot je CLARITY Act, Velika Britanija in Azija pripravljajo lastne režime. V tem svetu je za Tether najnevarnejši scenarij morda manj prepoved, bolj pa »predalčkanje«: v ZDA strogo reguliran, nizko maržen produkt (USAT), drugje pa reputacijsko tvegan USDT pod vedno večjim političnim pritiskom.
Tretji trend je širitev onkraj financ. Nakup fizičnega zlata v velikosti manjših centralnih bank, financiranje AI‑robotike (Neura), vlaganje v polarizirano družbeno omrežje Rumble, razvoj Qvac – AI pomočnika, ki naj bi tekel lokalno na telefonih – vse to ni naključje. Tether gradi ekosistem, v katerem nadzira denar, del računske moči, del komunikacijske infrastrukture in medijskega prostora. To ni več fintech; to je zametek zasebnega geopolitičnega akterja.
Zgodovinski precedensi sicer obstajajo: konglomerati v razvitih in razvijajočih se državah, ki so prepleteni z energijo, telekomi in bankami, ali ameriški tehnološki velikani, ki so postali kvazi‑javne infrastrukture. Novost pri Tetherju je odsotnost jasnega »domačega regulatorja«, ki bi imel nad njim zadnjo besedo. Podjetje je po definiciji med jurisdikcijami – kar ga dela odpornega, a tudi izjemno težko obvladljivega, če pride do krize.
Evropski in slovenski kot
Za Evropo je Tether hkrati nepogrešljiv in problematičen.
Velik del globalne kripto likvidnosti, do katere dostopajo tudi evropske borze in posredniki, poteka prek trgovanja proti USDT. Tudi če slovenski vlagatelj na regulirani evropski borzi nikoli neposredno ne kupi USDT, je končna cena bitcoina ali etra posredno odvisna od dogajanja na USDT trgih.
EU pa z uredbo MiCA poskuša narediti ravno obratno od ZDA: omejiti prevlado ne‑evrskih stablecoinov znotraj Unije. »Pomembni« dolarni stablecoini bodo imeli stroge omejitve pri uporabi za plačila v EU, potencialno pa bodo pod pritiskom tudi trgovske platforme, ki jih ponujajo uporabnikom iz EU.
Za slovenske in regionalne ponudnike kripto storitev to pomeni neprijetno izbiro:
- preoblikovati poslovne modele okrog evrskih stablecoinov, ki so za zdaj po obsegu in likvidnosti precej zadaj, ali
- tveganje, da se pomemben del dejavnosti premakne v neregulirane ali zunaj‑EU strukture.
Slovenija in Hrvaška sta v evroobmočju, zato vprašanje ni »beg iz šibke valute«. Je pa vprašanje, kako bodo lokalne borze, fintechi in celo nekatere banke, ki eksperimentirajo z veriženjem blokov, uravnotežile dostop do globalne likvidnosti z vedno strožjimi evropskimi pravili (MiCA, AML paket, DORA).
Pogled naprej
V naslednjih dveh do treh letih lahko pričakujemo več ključnih premikov.
- ZDA in zakon o stablecoinih: Če Kongres sprejme jasen okvir, v katerem so dovoljena tako bančna kot nebančna izdajateljska podjetja, bo USAT verjetno postal »uradna« ameriška fronta Tetherja. USDT pa bo ostal dominantno orodje v državah zunaj dosega zahodnih regulatorjev.
- Implementacija MiCA v EU: Ko bosta ESMA in EBA začeli podeljevati dovoljenja in označevati »pomembne« žetone, bo postalo jasno, ali bo USDT v EU dejansko omejen pri uporabi. To bo neposredno vplivalo na borze, skrbnike in startup projekte, ki trenutno računajo na USDT likvidnost.
- Transparentnost rezerv: Tether danes uživa zgodovinsko visoke prihodke iz obresti na ameriške zakladne menice. Če se obrestne mere znižajo ali pride do šoka na obvezniških trgih, bo vprašanje, kako konservativno so res razporejene rezerve, nenadoma zelo aktualno.
- AI in infrastruktura: Qvac in naložbe v Neuro, podatkovne centre, satelite in kmetijstvo bodo v nekaj letih pokazale, ali Tether res gradi robusten ekosistem ali pa se preveč razpršuje. Za razvijajoče se trge bi lahko to pomenilo cenejši dostop do AI na telefonu; za regulatorje pa nočno moro, kjer isti subjekt nadzoruje tako denar kot podatkovno in komunikacijsko plast.
Za Slovenijo je ključno vprašanje, ali bomo kot del EU sprejeli strožjo, bolj evro‑centrično pot, tudi za ceno slabše povezave z globalno likvidnostjo, ali pa bodo domači akterji iskali obvoze prek tretjih držav.
Spodnja črta
Tetherjev medijski nastop ni le poskus pranja imidža, temveč priznanje, da je podjetje postalo preveliko, da bi ga lahko ignorirali. V praksi že igra vlogo zasebne »centralne banke interneta« za stotine milijonov ljudi. Zdaj morajo ZDA, EU in druge jurisdikcije odgovoriti na vprašanje, ki so ga predolgo odlagale: bomo takšne entitete vključili pod strog javni nadzor ali pa bomo uporabnike prisilili k iskanju alternativ? In še bolj konkretno za nas: ali smo pripravljeni zaupati zasebnemu subjektu zunaj EU, da bo upravljal velik del digitalnega dolarja, od katerega je odvisna tudi evropska kripto ekonomija?
