1. Naslov in uvod
Obljuba, da boste živeli samo od YouTube oglasov, se podira ravno v trenutku, ko države tekmujejo, kdo bo zgradil največ AI infrastrukture. To je tihi skupni imenovalec dveh zgodb, ki ju izpostavlja TechCrunch: ustvarjalci bežijo iz čistega oglaševalskega modela, Indija pa želi postati AI velesila. V nadaljevanju analiziram, zakaj se poslovni model ustvarjalcev lomi, zakaj lahko strategijo v slogu MrBeasta kopira le peščica ter kako lahko indijske AI ambicije spremenijo, kje v resnici nastaja in ostaja digitalna vrednost – tudi za Slovenijo.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch v podkastu Equity, se ekonomija ustvarjalcev spreminja hitreje kot oglaševalski trg, ki jo je prvotno financiral. Voditelji Kirsten Korosec, Anthony Ha in Rebecca Bellan poudarjajo, da prihodki iz oglasov na platformah, kot sta YouTube in TikTok, večini ustvarjalcev ne zadoščajo več.
Po poročanju TechCruncha se zato najuspešnejši ustvarjalci usmerjajo v lastne produkte, prevzeme startupov in gradnjo pravih poslovnih imperijev. Kot izrazit primer izpostavijo MrBeasta: njegovo podjetje je kupilo fintech startup Step, njegova čokoladna znamka pa že prekaša medijski del posla.
V isti epizodi Equity obravnavajo tudi indijske AI ambicije, z referenco na India AI Impact Summit 2026 in povezane novice, na primer sodelovanje OpenAI s Tato pri zagotavljanju kapacitet podatkovnih centrov v Indiji. Vse skupaj umestijo v širši premik, kako se v tehnološkem sektorju ustvarja in pobira vrednost.
3. Zakaj je to pomembno
Dogajata se dva premika moči.
Na strani ustvarjalcev so zmagovalci jasni: to je zgornji odstotek tistih, ki ima dovolj dosega, da lahko iz občinstva zgradi potrošniške blagovne znamke, aplikacije ali celo kupuje startup podjetja. Ti se umikajo iz »loterije algoritmov« in vstopajo v področje, kjer je marža višja – v lastništvo produktov, intelektualne lastnine in distribucije. Korist imajo tudi podjetja, kot je Step, ki z vstopom v ekosistem mega‑ustvarjalca v hipu dobijo uporabnike in kulturni kapital.
Poraz je bolj razpršen. Srednje veliki ustvarjalci, ki so odvisni predvsem od prihodkov iz oglasov ali delitve prihodkov s platformami, živijo v brutalni volatilnosti in padajočih CPM. Tvegajo podobno kot startupi, vendar brez startupovskega »upsidea«. Platforme pa ta pritisk tiho koristi: večja kot je stiska ustvarjalcev, več vsebin bodo producirali za približno enak oglaševalski kolač.
Na strani AI želi Indija zagotoviti, da ne bo zgolj vir inženirjev, ampak suvereno vozlišče računske moči in podatkov. Dogovori, kot je sodelovanje OpenAI in Tate pri 100 MW podatkovnih kapacitet v Indiji (na katere TechCrunch opozarja drugje), kažejo, da je v svetu AI trenutno najdragocenejša surovina elektrika, hlajenje in bližina talentov – ne le same aplikacije.
Skupaj ti zgodbi razkrivata globlji premik: primarna vzvoda moči postajata pozornost in računska moč, ne več samo oglasi in mobilne aplikacije.
4. Širši kontekst
Nekaj podobnega smo že videli, le da so se stvari imenovale drugače. V zgodnjih YouTube časih so večkanalna omrežja (MCN) obljubljala, da bodo iz ustvarjalcev naredila »prave« posle, a so večinoma propadla, ker niso nadzirala niti IP‑ja niti distribucije. Tokrat je razlika v tem, da postajajo sama ustvarjalčeva podjetja dejanski holdingi.
Če pogledamo širše od MrBeasta, vidimo vzorec: medijsko‑prve znamke, ki uporabljajo občinstvo kot MVP, nato pa širijo posel v FMCG, fintech, programsko opremo ali dogodke. To je recept Kylie Cosmetics, prilagojen generaciji, ki distribucijo gradi na algoritmih družbenih omrežij namesto na televiziji.
AI ta premik pospešuje. Generativna orodja znižujejo strošek produkcije, zato lahko en ustvarjalec z majhno ekipo izdela količino vsebin, ki je bila nekoč domena celih uredništev. A ista učinkovitost platforme preplavi z vsebinami, kar pritiska na cene oglasov in dela model »živim od AdSensa« vedno manj vzdržen. Logičen odziv je premik bližje transakciji – v lastne produkte.
Indijske AI ambicije sodijo v vzporeden trend – geopolitiko računske moči. ZDA in Kitajska dominirata pri čipih, EU gradi regulativno ograjo in »zaupanja vreden AI«, Indija pa se želi pozicionirati kot velikanski trg z globokim bazenom talentov in – vedno bolj – kot fizični dom podatkovnih centrov za AI. India AI Impact Summit 2026, na katerega se sklicuje TechCrunch, je predvsem signal: Indija želi sedeti za mizo, ko se dogovarja o temeljnih modelih, podatkovni suverenosti in trgovini z AI.
V obeh svetovih tisti, ki obvladujejo infrastrukturo – distribucijo pri ustvarjalcih ter računsko moč in podatkovne centre pri AI – določajo pravila igre za vse ostale.
5. Evropski in slovenski vidik
Za evropske ustvarjalce se kriza oglaševalskega modela dogaja na vrhu dodatne plasti omejitev: regulacije. GDPR, direktiva o eZasebnosti in zdaj še Akt o digitalnih storitvah (DSA) otežujejo hiper‑ciljano oglaševanje. Platforme kot odziv zaostrujejo dostop do podatkov in meritev, kar oglaševalske kampanje in prihodke ustvarjalcev naredi manj predvidljive.
To ustvarjalce v EU potiska v isto smer, kot jo opisuje TechCrunchov podkast: ne gradite samo kanala, gradite posel. Tudi v Sloveniji to že vidimo – od plačljivih newsletterjev do produktiziranega znanja, spletnih šol in lastnih blagovnih znamk manjših ustvarjalcev. Trg je majhen, zato so globalni uspehi izjema, a prav to sili ustvarjalce v nišne, visoko specializirane modele.
Na strani AI sta EU in Indija skoraj na nasprotnih polih. EU AI Act stavi na razvrstitev tveganj, preglednost in nadzor; Indija zasleduje investicije in infrastrukturo, na kar kaže tudi dogovor Tata–OpenAI, omenjen na TechCruncha. Za slovenska in širše evropska podjetja to odpira pragmatično pot: razvoj in skladnost z regulacijo v EU, del produkcijskih AI delovanj pa morda v cenejša, manj regulirana okolja, kot je Indija (prek globalnih oblakov).
Slabost takega pristopa je očitna: če Evropa (in s tem Slovenija) izvozi infrastrukturo in zadrži le pravila igre, tvega, da bo imela regulatorno moč, ne pa tudi dejanskih vzvodov ustvarjanja vrednosti.
6. Pogled naprej
»Model MrBeast« bo ostal eksotika, a njegova logika bo prežemala celoten ekosistem ustvarjalcev. V naslednjih treh do petih letih lahko pričakujemo:
- Orodja za ustvarjalce se bodo premaknila od rasti k operativi. Naslednja velika SaaS rešitev ne bo še ena analitika, ampak back‑office za ustvarjalčeve blagovne znamke: zaloge, logistika, davki, podpora strankam.
- Srednji ustvarjalci se bodo povezovali v kolektive. Skupne blagovne znamke (več ustvarjalcev pod eno produktno linijo) imajo več smisla kot to, da ima vsak svoj energijski napitek.
- Pri eliti bodo delnice zamenjale klasične sponzorirane objave. Namesto enkratnih sodelovanj bodo največji ustvarjalci zahtevali deleže, prihodkovne delitve ali celo kontrolne pakete v podjetjih, ki jih promovirajo.
Na osi Indija–AI spremljajte tri signale:
- Cene računske moči. Če bo poganjanje modelov v indijskih podatkovnih centrih prek globalnih oblakov občutno cenejše, bodo startupi – tudi evropski – tiho selili del bremen tja.
- Gibanje talentov. Ali bodo indijski AI strokovnjaki ostajali doma, se vračali iz tujine ali odhajali v ZDA/EU, bo odločalo, ali bo Indija več kot le »strežniška kmetija«.
- Regulativni razkorak. Če Indija ohrani bistveno milejšo AI regulacijo od EU, lahko postane testno okolje za drzne ideje, medtem ko bodo evropski produkti bolj konservativni.
Ključno odprto vprašanje je, ali bosta tako ekonomija ustvarjalcev kot indijski AI ekosistem znala vključiti širši krog akterjev, ali pa bo večina koristi ostala zaklenjena pri ozki eliti.
7. Zaključek
Sanjski model »živim od oglasov« in iluzija, da bo vrednost AI v nekaj mobilnih aplikacijah, se hitro topita. Namesto tega se potrjuje trdo pravilo: ali nadzirate infrastrukturo in produkte, ali pa dolgoročno najemate lastno prihodnost. TechCrunchova zgodba o ustvarjalnih imperijih in indijskih AI ambicijah je opomnik tudi za slovenski prostor – vprašanje za vsakega ustvarjalca, podjetnika ali odločevalca pa je preprosto: v svojem digitalnem ekosistemu gradite tirnice ali se jim samo prilagajate?
